1. Pridelek in kakovost rastlin za prezimno ozelenitev tal : magistrsko deloUroš Kotnik, 2025, magistrsko delo Opis: Med avgustom 2022 in aprilom 2023 je bil v eksaktnih poljskih poskusih izvedenih na šestih KG v petih SR Slovenije proučevan vpliv roka setve (1. rok – avgust; 2. rok – september) prezimnih dosevkov: mnogocvetne ljuljke (Lolium multiflorum Lam.) in inkarnatke (Trifolium incarnatum L.) na pridelek SS in parametre kakovosti pridelka (vsebnost N, P, K, SB, SM, SP, SVL, NDF, ADF in NEL). Rezultati so pokazali, da so bili pri mnogocvetni ljuljki in inkarnatki, posejanih v 1. roku, pred prezimitvijo doseženi višji pridelki SS kot pri kasnejši setvi. Kljub temu je kasnejša setev (2. rok) omogočila boljšo regeneracijo rastlin spomladi. Statistične razlike v kakovosti pridelka so bile ugotovljene med obema rastlinskima vrstama, vendar rok setve ni imel značilnega vpliva na njune parametre kakovosti. Inkarnatka se je izkazala kot hranilno bogatejša rastlina (z višjo vsebnostjo SB in mineralov), medtem ko je mnogocvetna ljuljka ohranila nekoliko višjo NEL, kar potrjuje njuno primernost za pridelavo kakovostne krme ne glede na rok setve. Z raziskavo je bilo potrjeno, da zgodnejša setev omogoča višje pridelke pred prezimitvijo, kasnejša pa izboljša odpornost rastlin na zimske razmere. Prezimni dosevki pomembno prispevajo k izboljšanju kakovosti tal, zmanjševanju izgub hranil in spodbujanju trajnostnih kmetijskih praks ter pridelavi kakovostne krme.
Ključne besede: prezimni dosevki, mnogocvetna ljuljka, inkarnatka, ozelenitev tal, trajnostno kmetijstvo
Objavljeno v DKUM: 01.04.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 26
 Celotno besedilo (923,47 KB) |
2. Razlike v biodiverziteti vinograda za ekološko in KOPOP pridelavo : diplomsko deloŽiga Pinterič, 2022, diplomsko delo Opis: Kmetijstvo daje vse večji poudarek naravi prijaznem kmetovanju tudi v vinogradniški panogi. Z novimi prepovedmi in dodatnim omejevanjem uporabe fitofarmacevtskih sredstev se vse več kmetijskih gospodarstev odloča za ekološko kmetovanje. Namen diplomske naloge je bil popisati delež rastlin v medvrstnem pasu vinograda in ovrednotiti razlike v biodiverziteti za ekološki in KOPOP vinograd s pomočjo Shannonovega indeksa rastlinske pestrosti in CSR trikotnika po Grimu. V KOPOP pridelavi smo ugotovili povečanje deleža metuljnic, medtem ko je bil delež zeli nižji v primerjavi z ekološkim. Popisali smo 49 različnih vrst, med katerimi so se nekatere pojavljale samo v ekološkem ali samo v KOPOP načinu pridelave. Vrstna pestrost je bila večja pri KOPOP načinu pridelave, vendar smo večji Shannonov indeks določili v ekološkem načinu pridelave. Nadalje smo v ekološki pridelavi popisali signifikantni višji delež vrst rdeča bilnica (Festuca rubra), plazeči petoprstnik (Potentilla reptans) in njivski osat (Cirsium arvense), medtem ko je bil delež navadnega rmana (Achillea millefolium) nižji v primerjavi s KOPOP. Na podlagi vrednotenja CSR strategij smo dokazali, da se v KOPOP pridelavi pojavlja večji delež ruderalnih in stres tolerantnih vrst. Zaključimo lahko, da je biodiverziteta travne ruše v ekološkem vinogradu večja in bolj uravnotežena, saj kaže večjo tolerantnost na stres in prilagojenost na antropogene motnje.
Ključne besede: biodiverziteta, oskrba tal, trajna ozelenitev, Shannonov indeks, CSR strategije
Objavljeno v DKUM: 27.09.2022; Ogledov: 738; Prenosov: 68
Celotno besedilo (3,02 MB) |
3. Pomen dosevkov in ozelenitev tal na vodovarstvenih območjihBranko Kramberger, 2017, znanstvena monografija Opis: Po obdobju močne intenzifikacije proizvodnje, ki je bila še posebej izrazita v dvajsetem stoletju, smo na prehodu v tretje tisočletje prešli v obdobje okoljevarstvenega kmetovanja, kjer vse večjo skrb namenjamo ohranjanju čistega ozračja, biodiverzitete in čistih podzemnih voda. Na osnovi obsežnega pregleda svetovne znanstvene literature zadnjih petindvajsetih let in rezultatov lastnih raziskav, so v monografiji predstavljene prednosti uporabe dosevkov za krmo in dosevkov v izključni funkciji prekrivanja njivskih tal jeseni, pozimi in spomladi,s poudarkom na pomenu za vodovarstvena območja. Posebna pozornost je namenjena negativnim učinkom, ki jih lahko dosežemo z nestrokovno in nepravilno uporabo dosevkov in ozelenitev tal, predvsem so analizirane nevarnosti nepravočasne mineralizacije ostankov dosevkov v tleh ter vplivi na podzemne vode in naslednje poljščine v njivskem kolobarju. Na osnovi pregleda specifičnosti posameznih skupin dosevkov za krmo in prekrivanje tal (trave, metuljnice in križnice), so kot zaključek monografije podana tehnološka priporočila za strokovno utemeljeno uporabo dosevkov za krmo in dosevkov za izključno prekrivanje tal na vodovarstvenih območjih.
Ključne besede: dosevki, križnice, krma, metuljnice, mineralizacija, organska snov tal, ozelenitev tal, podtalnica, trave
Objavljeno v DKUM: 16.11.2017; Ogledov: 2358; Prenosov: 423
Celotno besedilo (3,20 MB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
4. |
5. PRIMERJAVA UPORABNOSTI NEKATERIH RASTLIN ZA PREZIMNO OZELENITEV TALVlado Časar, 2010, diplomsko delo Opis: Poljski poskus je bil izveden na UKC — Pohorski dvor in KPD — Rogoza. Potekal je od avgusta 2004 do aprila 2005. Poskus je bil postavljen po split-plot metodi v štirih ponovitvah. Glavne parcelice so predstavljale prezimne dosevke, podparcelice pa čas setve le-teh. Proučevan je bil vpliv časa setve (sredini avgusta, sredina septembra in sredina oktobra) na rast in razvoj, količino simbiotsko vezanega in akumuliranega dušika v rastlinah ter mineralnega dušika v tleh petih prezimnih dosevkov (mnogocvetna ljuljka, podzemna detelja, inkarnatka, črna detelja in ozimna grašica). Čas setve je statistično značilno vplival na vse proučevane parametre. Zgodnji rok setve (sredina avgusta) se je izkazal, kot najboljši in je torej ključnega pomena za dober in kakovosten pridelek, kakor tudi zadovoljivo količino simbiotsko vezanega in akumuliranega dušika, ki bo ob zaoravanju na voljo naknadno sejani poljščini. Zelo pozen rok setve (sredina oktobra) pa ni več primeren za setev prezimnih dosevkov iz družine metuljnic. Med proučevanimi prezimnimi dosevki so se kot najuporabnejše izkazale ozimna grašica, podzemna detelja in inkarnatka.
Ključne besede: akumulacija dušika, čas setve, mineralni dušik v tleh, ozelenitev tal, prezimni dosevki (mnogocvetna ljuljka, podzemna detelja, inkarnatka, črna detelja, ozimna grašica), pridelek, simbiotska vezava dušika
Objavljeno v DKUM: 11.05.2010; Ogledov: 4690; Prenosov: 617
Celotno besedilo (1,08 MB) |
