1. Ozaveščenost mladih o pomenu samopregledovanja modUrška Simonič, 2025, magistrsko delo Opis: Uvod: Rak mod je splošno redka, vendar hkrati najpogostejša oblika raka pri mladih moških, zlasti med 18. in 35. letom starosti. Zavedanje v smislu zgodnje diagnostike in zgodnjega zdravljenja ima pomembno vlogo, saj zamuda pri diagnozi vpliva na izid. Rezultati zdravja moških predstavljajo globalni, regionalni in nacionalni problem, saj bolj tvegajo s svojim zdravjem in je zanje bolj značilno, da kasneje opazijo nekatere simptome.
Metode: Raziskava je bila izvedena med 80 anketiranci na dveh srednjih šolah, eni s programom zdravstvene nege in drugi s področjem gradbeništva ter okoljevarstva. Anketni vprašalnik s 14 vprašanji tako odprtega kot zaprtega tipa je bil razdeljen junija 2024. Podatki so bili analizirani v Microsoft Excel in IBM SPSS Statistics.
Rezultati: Rezultati so pokazali, da je znanje o raku mod in samopregledovanju mod primerljivo na obeh šolah, vendar je na šoli s poudarkom na zdravstveni negi znatno boljše. Učenci dobro poznajo simptome, večina redno izvaja SM in verjame, da to pripomore k hitrejšemu odkrivanju raka. Tisti, ki ga ne izvajajo, menijo, da nimajo dovolj informacij in se ne počutijo dovolj usposobljene.
Razprava: Čeprav se raku mod ni mogoče izogniti, redno samopregledovanje omogoča zgodnejše odkritje in zmanjšanje posledic. Dijake je treba bolj spodbujati k pogovoru o tej temi za večjo motivacijo. Kljub boljši ozaveščenosti naših anketiranih v primerjavi s tujimi raziskavami, si dijaki še vedno želijo dodatnega znanja. Za moške, ki svojemu zdravju posvečajo manj pozornosti, je samopregledovanje mod še posebej pomembno za zgodnje odkrivanje sprememb.
Ključne besede: rak mod, samopregledovanje mod, ozaveščenost
Objavljeno v DKUM: 11.03.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 33
 Celotno besedilo (885,17 KB) |
2. Ekološka kriminaliteta v Krajinskem parku Goričko : diplomsko delo visokošolskega študijskega programa Varnost in policijsko deloSandra Grah Kompare, 2025, diplomsko delo Opis: Slovenija zelena dežela, tretja najbolj gozdnata država v Evropi, ki je zaradi številčnosti živalskih in rastlinskih vrst prepoznana kot »vroča« točka Evrope. Več kot tretjino ozemlja je uvrščeno pod omrežje Nature 2000, z namenom ohranjevanja biotske raznovrstnosti. Ker nam kvaliteta okolja v katerem živimo narekuje kvaliteto našega življenja, bi morala biti skrb za naravo in njene dobrine naša prioriteta. Z namenom ohranjanja narave so vzpostavljena tudi zavarovana območja in Krajinski park Goričko je eden izmed njih. Nastal je na pobudo lokalnega prebivalstva, z namenom zavarovanja naravnih vrednot, ohranitve biotske raznovrstnosti in z željo po razvoju območja. Pa vendar je slika o
zelenem in neokrnjenem Goričkem le marketinška floskula. Krajinski park Goričko se ne glede na status zavarovanega območja, sooča z ekološko kriminaliteto, ki je v Sloveniji in širom sveta rastoč problem in kliče po ukrepanju in preprečevanju le-te. Diplomsko delo obravnava ekološko kriminaliteto na področju Slovenije in njene oblike, zakonodajo na področju Krajinskega parka goričko in ukrepe, ki jih izvaja upravljalec parka ter podrobneje z ekološko kriminaliteto na področju Krajinskega parka Goričko. Z analizo statističnih podatkov o kaznivih dejanjih in prekrških je bilo ugotovljeno, da so najpogostejša kazniva dejanja zoper okolje, prostor in naravne dobrine na območju parka, kazniva dejanja nezakonitega lova, mučenja živali in obremenjevanja in uničevanja okolja. Izveden je bil tudi intervju s predstavniki lokalnih društev, ki je potrdil nizko stopnjo ekološke ozaveščenosti lokalnega prebivalstva. Ekološka ozaveščenost je prvi in izredno pomemben korak k spremembam na področju ravnanja z okoljem. Rešitve so tudi v strožjih in primernih sankcijah za kršitelje, uvedbi sorazmernih kazni v primerjavi z ostalimi oblikami kriminalitete in strožjih inšpekcijskih nadzorov v podjetjih, ustanovitvi specializirane enote za odkrivanje in preiskovanje ekološke kriminalitete, povečanju obsega površin namenjenih za ekološko pridelavo hrane, ter v raziskavah, ki bi s svojimi izsledki in orodji olajšali odkrivanje in preprečevanje ekološke kriminalitete.
Ključne besede: ekološka kriminaliteta, kazniva dejanja, prekrški, ekološka ozaveščenost, Krajinski park Goričko, diplomske naloge
Objavljeno v DKUM: 10.03.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 46
Celotno besedilo (1,19 MB) |
3. Poznavanje multiple skleroze med laično populacijoMia Markuž, 2024, diplomsko delo Opis: Multipla skleroza (MS) je kronična avtoimuna bolezen centralnega živčnega sistema, ki lahko povzroči invalidnost. Kljub napredku v zdravljenju in ozaveščanju o bolezni strokovna javnost ugotavlja, da znanje o MS med laično populacijo ni zadostno. Raziskava je vključila 105 anketirancev. Anketiranci so izpolnili vprašalnik s 25 vprašanji o poznavanju MS. V vprašalniku se je ocenjevalo njihovo znanje o bolezni, simptomih, vzrokih, diagnostiki in zdravljenju.
Rezultati so pokazali, da so anketiranci dosegli zadovoljivo znanje o MS, saj je večina pridobila med 50 % in 70 % možnih točk. Boljše rezultate so dosegli starejši anketiranci in tisti s srednješolsko izobrazbo. Več težav so imeli pri vprašanjih o delovanju človeškega telesa in diagnostičnih postopkih.
Naša raziskava potrjuje, da ima laična populacija zadovoljivo, vendar ne celovito znanje o MS. Rezultati so višji v primerjavi z mednarodnimi študijami iz leta 2021, kar kaže na povečano ozaveščenost. Priporočamo nadaljnje raziskave o poznavanju MS med zdravstvenimi delavci in bolniki in večjo izpostavljenost podatkov o bolezni v medijih in zdravstvenih ustanovah.
Ključne besede: Multipla skleroza, laiki, ozaveščenost, raziskava
Objavljeno v DKUM: 19.02.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 52
Celotno besedilo (1,38 MB) |
4. Analiza ozaveščenosti zaposlenih o pomenu ergonomije v podjetju intectiv d. o. o.Kristina Obreza, 2024, diplomsko delo Opis: V diplomskem delu smo analizirali stopnjo ozaveščenosti zaposlenih o ergonomiji v podjetju Intectiv, d. o. o. V teoretičnem delu smo predstavili osnovne koncepte ergonomije in njen vpliv na zdravje ter produktivnost. V aplikativnem delu smo s pomočjo spletne ankete ugotovili, da so zaposleni že seznanjeni z ergonomskimi načeli, vendar so potrebne nadaljnje izboljšave. Predlagali smo uvedbo dodatnih ergonomskih pripomočkov, kot so nastavljive delovne postaje in ergonomske miške. Prav tako smo priporočili redna usposabljanja za pravilno uporabo teh pripomočkov in tehnik dela. Z uvedbo teh ukrepov bi podjetje zmanjšalo tveganje za kostno-mišične težave in povečalo produktivnost. Redni sestanki med vodstvom in zaposlenimi bi omogočili boljše reševanje ergonomskih težav. Ugotovili smo, da bi celovito obravnavanje ergonomije izboljšalo zdravje in počutje zaposlenih. To bi prispevalo k večji delovni učinkovitosti. Ukrepi bi dolgoročno zmanjšali bolniške odsotnosti in stroške podjetja
Ključne besede: ergonomija, ozaveščenost zaposlenih, delovno okolje
Objavljeno v DKUM: 11.10.2024; Ogledov: 0; Prenosov: 18
Celotno besedilo (1,45 MB) |
5. Pomen preventive v skrbi za zdravjeNataša Kavaš, 2024, magistrsko delo Opis: Uvod: Zaključno delo se osredotoča na ozaveščenost prebivalcev občine Odranci glede preprečevanja nastanka kroničnih nenalezljivih bolezni ter na njihovo poznavanje in upoštevanje smernic zdravega življenjskega sloga.
Metode: Raziskava vključuje analizo znanstvene literature; ankete, ki so se razdelile med 200 občanov, starejših od 15 let, ter analizo stanja na področju dejavnikov tveganja in smernic zdravega življenjskega sloga.
Rezultati: Prebivalci so v povprečju dobro ozaveščeni o dejavnikih tveganja za nastanek kroničnih bolezni ter o smernicah zdravega življenjskega sloga. Kljub temu je le malo redno fizično aktivnih, čeprav se več kot polovica prebivalcev zdravo prehranjuje. Meritve zdravstvenih parametrov se redko izvajajo.
Razprava: Večina prebivalcev se zaveda dejavnikov tveganja za nastanek kroničnih nenalezljivih bolezni, pri ozaveščenosti o zdravem življenjskem slogu ter upoštevanju le-tega obstajajo razlike med starostnimi skupinami ter spolom. Občani so mnenja, da bi občina Odranci lahko storila več za izboljšanje zdravja s spodbujanjem rekreacije, izobraževanjem in izgradnjo novih zdravstvenih objektov.
Zaključek: Obstaja potreba po izobraževanju, spodbujanju zdravega življenjskega sloga ter boljši izrabi resursov za promocijo zdravja v občini Odranci. Posledično bi se tako lahko izboljšalo zdravje prebivalcev ter zmanjšalo breme kroničnih nenalezljivih bolezni. S temi ugotovitvami se odpirajo nova vprašanja in poudarja pomembnost raziskave za stroko, klinično okolje in širšo javnost.
Ključne besede: ozaveščenost, zdrav življenjski slog, kronične nenalezljive bolezni
Objavljeno v DKUM: 26.03.2024; Ogledov: 272; Prenosov: 54
Celotno besedilo (1,94 MB) |
6. Analiza vpliva fizikalne ergonomije na intervencijo v službi nujne medicinske pomočiLuka Uršič, 2023, magistrsko delo Opis: Reševalci pri svojem delu lahko utrpijo mišično-skeletne poškodbe, ko dvigujejo in prenašajo paciente med opravljanjem nujne medicinske pomoči (NMP). Tehnične spremembe, kot je zasnova novih naprav za ravnanje s pacienti NMP, ponujajo potencialno intervencijsko priložnost za boj proti tej težavi. Namen raziskave je bil opredeliti optimalno ergonomsko oblikovanost delovnega mesta zaposlenega v NMP in opredeliti fizikalne dejavnike ergonomske ergonomije, ki vplivajo na izvedbo intervencije ter zdravje zaposlenih v NMP. Ergonomski dejavniki tveganja, kot so prevelik fizični napor, nerodni delovni položaji ali ponavljajoči se gibi, so glavni vzroki za poškodbe med delavci NMP, od katerih je največ poškodb zaradi dvigovanja, prenašanja pacienta in/ali opreme. Čeprav bistvenih nalog ravnanja s pacienti, prevoza in oskrbe ni mogoče odpraviti, je zasnovo reševalnih vozil in pripadajoče opreme mogoče spreminjati. Naši cilji so bili ugotoviti obseg upoštevanja človeških dejavnikov in ergonomije obstoječih standardih/predpisih za načrtovanje reševalnih vozil. Naše ugotovitve so pokazale, da obstoječi standardi/predpisi omejeno upoštevajo ergonomsko načrtovanje delovnega mesta. Posledično se načela ergonomije še naprej upoštevajo kontinuirano z naknadno vgradnjo in ne proaktivno pri oblikovanju delovnega mesta. Priporočamo, da se zahteve ergonomskega oblikovanja delovnega mesta, ki temeljijo na učinkovitosti, vključijo neposredno v standarde načrtovanja dela v reševalnih vozilih.
Ključne besede: reševalci, ergonomija, delovno okolje, ozaveščenost, izboljšave
Objavljeno v DKUM: 20.12.2023; Ogledov: 530; Prenosov: 56
Celotno besedilo (2,45 MB) |
7. Ozaveščenost osnovnošolskih učiteljev o alergenih v šolski prehrani : magistrsko deloSilvija Lang, 2023, magistrsko delo Opis: Vse pogosteje se učitelji v osnovnih šolah srečujejo z učenci, ki so alergični na različna živila in aditive dodane živilom. Ključnega pomena je medsebojna komunikacija in sodelovanje med starši in učitelji, ki otroka, ki ima alergijo na hrano poučujejo. V magistrskem delu smo predstavili definicije alergije, opisali najpogostejše alergene v hrani in simptome, ki jih alergeni povzročajo. V nadaljevanju smo predstavili Zakon o prehrani v vzgojno izobraževalnih ustanovah in vlogo učiteljev pri prehrani učencev. Osnovni namen magistrskega dela je bilo raziskati, kako so učitelji v osnovnih šolah ozaveščeni o alergenih v šolski prehrani. Odgovore smo pridobili s pomočjo anketnega vprašalnika, ki ga je izpolnilo 224 učiteljev, preko spletnega orodja »1ka«. Ugotovili smo, da so učitelji premalo ozaveščeni o alergenih, ki se pojavljajo v živilih. Učitelji so seznanjeni z alergijami, pri svojih učencih, pri čemer, pa je zaskrbljujoč podatek, da bi v primeru alergijske reakcije samo nekaj več kot polovica anketiranih učiteljev znalo ustrezno odreagirati, medtem ko ostala polovica učiteljev odreagirati ne bi znala. Vzgojno-izobraževalni zavod mora učencem, ki imajo alergijo na hrano zagotoviti dietno prehrano. Dietna prehrana je področje, ki zahteva individualno prehrano in na nek način predstavlja breme za vzgojno-izobraževalno ustanovo. Zaposleni se pogosto ne zavedajo tveganja in morebitnih posledic, ki se lahko pojavijo ob neustreznem načrtovanju in pripravi hrane. Glede na ugotovljene raziskave ocenjujemo, da je učitelje potrebno dodatno informirati in izobraževati o alergijah, ki nastanejo zaradi hrane.
Ključne besede: alergeni, alergijska reakcija, ozaveščenost, učitelji, šolska prehrana
Objavljeno v DKUM: 15.11.2023; Ogledov: 605; Prenosov: 43
Celotno besedilo (1,32 MB) |
8. |
9. Primerjava pričakovane vrednosti modnih izdelkov z in brez eko oznakeRok Žagar, 2023, magistrsko delo Opis: Pričakovano vrednost lahko dojamemo vrednost dane naložbe v nekem prihodnjem trenutku. Dan danes mnogo ljudi postopoma prevzema trajnosten življenjski slog. Hkrati pa modna industrija velja za enega največjih onesnaževalcev na svetu. Zaradi tega smo se odločili za raziskavo pričakovane vrednosti odjemalcev do različnih tipov modnih izdelkov.
Magistrska naloga je sestavljena iz dveh delov, teoretičnega ter raziskovalnega. Prvo poglavje naloge je namenjeno uvodu. Teoretični del pa se prične z drugim poglavjem, skupaj pa ga sestavljajo tri poglavja. V drugem poglavju bomo podrobneje analizirali in razčlenili pojem pričakovane vrednosti. Tretje poglavje je namenjeno predstavitvi okoljske problematike, v četrtem pa se bomo posvetili ekološki ozaveščenosti odjemalcev.
Pričetek raziskovalnega dela predstavlja uvod v našo kvantitativno raziskavo in se prične s petim poglavjem. Oblikovali smo vprašalnik, pri katerem smo anketirali odjemalce različnih starostnih skupin. Zbrali smo 131 ustrezno rešenih anket. V tem poglavju so prav tako prikazani rezultati naše raziskave ter preverjene hipoteze. Za analiziranje podatkov smo uporabili program SPSS. V naši raziskavi smo potrdili vse zastavljene hipoteze, z izjemo ene, ki je bila zavržena.
Naša raziskava bo v pomoč nadaljnjim študijam o trajnosti in ozaveščenosti odjemalcev.
Ključne besede: Pričakovana vrednost, modni izdelki, okoljska ozaveščenost, onesnaženje, trajnost
Objavljeno v DKUM: 12.10.2023; Ogledov: 447; Prenosov: 71
Celotno besedilo (1,80 MB) |
10. Ozaveščenost o informacijski varnosti v Policijski upravi Ljubljana : diplomsko delo visokošolskega študijskega programa Informacijska varnostTina Dušek, 2022, diplomsko delo Opis: Informacijska varnost je dandanes vpeta v vsak del našega življenja. Marsikdo informacijsko varnost dojema samo kot del organizacije, dejansko pa se kaže, da je pomembna tako v poslovnem kot zasebnem življenju. Vsak proces dela, v katerega je vključen človek, je praktično dodobra določen in definiran, vendar pa ko preidemo na področje informacijske komunikacijske tehnologije (IKT) pa ni nujno da je vedno tako. Ker pa je človek v večini pogledov delovanja najšibkejši člen, je potreben toliko večji poudarek na področju informacijske varnosti.
V diplomskem delu smo tako preko anketne raziskave dobili vpogled kakšna je ozaveščenost o informacijski varnosti v Policijski upravi Ljubljana. Anketa se je navezovala na šest sklopov, ki so se nanašali tako na znanje in vedenje o informacijski varnosti, na poznavanja področja gesel, ozaveščenost glede uporabe interneta, uporabo elektronske pošte ter ozaveščenost o varovanju zaupnih (varovanih) podatkov policije. Potrdili smo dve hipotezi glede dobrega znanja in ozaveščenosti o informacijski varnosti in dobra ozaveščenost o varovanju zaupnih podatkov ter ovrgli eno hipotezo, ki se je nanašala na to, da obstaja razlika o ozaveščenosti o informacijski varnosti med policijsko upravo in policijskimi postajami.
Ključne besede: informacijska varnost, ozaveščenost, policija, Policijska uprava Ljubljana, ankete, diplomske naloge
Objavljeno v DKUM: 25.10.2022; Ogledov: 541; Prenosov: 117
Celotno besedilo (1,79 MB) |
