Iskanje po katalogu digitalne knjižnice

Opis: V raziskavi smo raziskali dejavnike, ki vplivajo na sprejemanje dvofaktorskega overjanja (angl. two-factor authentication – 2FA) med uporabniki organizacijskih računov. Raziskava združuje teorijo motivacije za zaščito (angl. protection motivation theory – PMT) in model sprejemanja tehnologije (angl. technology acceptance model – TAM) za celovito razumevanje dejavnikov, ki vplivajo na sprejemanje 2FA. Podatki so bili zbrani preko spletne ankete, ki je bila razdeljena preko spletnega omrežja Facebook in spletne storitve SurveyCircle, kar je prineslo 124 veljavnih odgovorov. Anketiranci so svoje zaznave ocenjevali na petstopenjski Likertovi lestvici. Rezultati kažejo podporo za 7 hipotez, 2 sta bili zavrnjeni, 3 pa niso pokazale statistično značilne korelacije. Naša analiza je pokazala statistično značilno pozitivno korelacijo med dejavniki samoučinkovitost, učinkovitost odziva, zaznana uporabnost in zaznana preprostost uporabe ter dejavnikom motivacija za zaščito. Ugotovili smo, da je zaznana preprostost uporabe močno povezana z zaznano uporabnostjo. Na podlagi teh spoznanj naša raziskava ponuja priporočila za izboljšanje sprejemanja 2FA v organizacijah, s poudarkom na obvladovanju odvračilnih dejavnikov in krepitvi motivatorjev za uporabnike.
Ključne besede: dvofaktorsko overjanje, informacijska varnost, organizacije, diplomske naloge
Objavljeno v DKUM: 10.10.2024; Ogledov: 0; Prenosov: 15
Celotno besedilo (900,22 KB)

Ključne besede: overjanje, gesla, elektronski napadi, e-gradiva
Objavljeno v DKUM: 17.11.2022; Ogledov: 721; Prenosov: 89
Celotno besedilo (3,04 MB)

Opis: Napredek na področjih mikroelektronike, vgrajenega računalništva in brezžične komunikacije je povzročil povečanje zanimanja za telesna senzorska omrežja. Telesno senzorsko omrežje sestavljajo senzorska vozlišča, porazdeljena v neposredni bližini telesa uporabnika, na telesu ali celo v telesu uporabnika. Vozlišča zbirajo fiziološke in druge podatke o stanju telesa in jih posredujejo zmogljivejšim napravam v obdelavo. Takšna oblika omrežja predstavlja predvsem potencial v razvoju in zmanjševanju stroškov zdravstvene oskrbe. Podatki, ki se pretakajo v takšnih omrežjih, so občutljivi. Zdravstveni podatki so tudi zakonsko opredeljeni kot posebna oblika osebnih podatkov, za katere je nujna dodatna skrbnost pri njihovem varovanju. Poleg varnega hranjenja takšnih podatkov je treba zagotavljati njihovo varnost tudi med prenosom iz senzorskih naprav v druge naprave v omrežju. To varovanje je v veliki meri odvisno od protokola overjanja in vzpostavitve ključa, ki preveri istovetnost naprav v komunikaciji in vzpostavi ključ, na podlagi katerega bo nadaljnja komunikacija šifrirana. Razvoj protokola za overjanje in vzpostavitev ključa, primernega za uporabo v telesnih senzorskih omrežjih, je zaradi zahtevane ravni varovanja in strojnih omejitev velik izziv. Cilj te disertacije je razvoj lastnega protokola za overjanje in dogovor o ključu, ki bo izpolnjeval vse varnostne zahteve in bo obenem učinkovit ter primeren za uporabo v senzorskih vozliščih. V ta namen so v doktorski disertaciji zbrane varnostne lastnosti, ki bi jih varni protokoli, primerni za uporabo v telesnih senzorskih omrežjih, morali izpolnjevati, ter možni napadi, na katere bi morali biti odporni. V okviru doktorske disertacije je bil izveden pregled literature, na podlagi katere je bila razvita nova klasifikacija obstoječih protokolov vzpostavitve ključa. Ob pregledu obstoječih protokolov je bila posebna pozornost posvečena tudi analizam, ki so jih avtorji takšnih protokolov izvedli za dokazovanje varnosti in učinkovitosti predstavljenih protokolov. Iz tega je nastal seznam metod vrednotenja varnosti in učinkovitosti protokolov. Disertacija predstavi dva nova lahka protokola vzpostavitve ključa, namenjena uporabi v telesnih senzorskih omrežjih. Protokola omogočata vzpostavitev komunikacije s senzorskim vozliščem na varen in nezahteven način. V dokaz tega je za vsak protokol opravljena varnostna analiza s hevristično metodo vrednotenja varnosti in analiza učinkovitosti, ki vključuje tudi primerjavo predlaganih protokolov z obstoječimi sorodnimi protokoli.
Ključne besede: overjanje, vzpostavitev ključa, dogovor o ključu, telesno senzorsko omrežje, varnostni protokol
Objavljeno v DKUM: 04.10.2019; Ogledov: 1536; Prenosov: 171
Celotno besedilo (2,34 MB)

Opis: V zadnjih letih se je pozornost raziskovalcev usmerila v domeno neinfrastrukturnih omrežij in v zagotavljanje varnosti teh omrežij s pomočjo kriptografskih principov. Takšna omrežja predstavljajo za raziskovalce zaradi svojih specifičnih lastnosti, predvsem omejene arhitekture, nov izziv. Potrebno je namreč zagotoviti kompromis med varnostjo in učinkovitostjo. Poglaviten delež neinfrastrukturnih omrežij so brezžična senzorska omrežja, ki so del koncepta interneta stvari. V doktorski disertaciji obravnavamo področje varnostnih protokolov za overjanje in dogovor o ključu za brezžična senzorska omrežja v povezavi z vseprisotnim konceptom interneta stvari. V okviru disertacije smo izvedli klasifikacijo znanih napadov na protokole za overjanje in dogovor o ključu ter specifičnih napadov na brezžična senzorska omrežja. Izvedli smo analize obstoječih protokolov za overjanje in dogovor o ključu za brezžična senzorska omrežja, z namenom ugotavljanja pomanjkljivosti v varnosti, zasnovi in učinkovitosti. Z rezultati analiz smo pokazali, da imajo določeni uveljavljeni protokoli (tj. Dasov in Xuejev protokol) pomanjkljivosti v delovanju, varnosti in učinkovitosti. Prav tako smo predlagali izboljšave omenjenih protokolov. Dokazali smo, da sta izboljšavi varnejši in/ali učinkovitejši. Varnost protokolov smo vrednotili s pomočjo hevrističnega modela, ki predstavlja trenutno uveljavljeno prakso na področju vrednotenja varnosti protokolov za brezžična senzorska omrežja. Kot bazo znanih napadov za hevristično vrednotenje varnosti smo uporabili pripravljeno klasifikacijo napadov. Učinkovitost izboljšanih protokolov smo vrednotili s pomočjo analiz računske, komunikacijske in prostorske zahtevnosti. Pri pregledu literature smo ugotovili pomanjkanje protokolov s področja zagotavljanja varnosti povezovanja brezžičnih senzorskih omrežij z internetom stvari. Iz tega razloga smo razvili nov in izviren protokol, ki temelji na povezovanju omenjenih področij. Model predlaganega protokola omogoča kateremu koli udeležencu iz interneta stvari overjanje ter dogovor o ključu neposredno s posameznim senzorskim vozliščem iz brezžičnega senzorskega omrežja. Nad predlaganim protokolom smo izvedli varnostno analizo, ki temelji na hevrističnem modelu vrednotenja varnosti ob upo- števanju klasifikacije napadov, zasnovane v tem delu. Prav tako smo rezultate analiz primerjali z izbranimi protokoli. Rezultati varnostne analize so pokazali, da predlagani protokol zagotavlja visok nivo varnosti, saj je odporen na znane napade, ki smo jih klasificirali v prvem delu raziskave. Primerjava varnosti predlaganega protokola je le-tega postavila na prvo mesto. Prav tako smo nad predlaganim protokolom izvedli analizo učinkovitosti s pomočjo posamičnih analiz računske, komunikacijske in prostorske zahtevnosti. Rezultati analiz in primerjava z izbranimi protokoli so pokazali, da je protokol glede na prostorsko zahtevnost primerljiv z izbranimi protokoli. Kljub temu so rezultati analize računske in komunikacijske zahtevnosti pokazali, da je protokol še zmeraj učinkovit, saj temelji na simetrični kriptografiji in uporabi relativno majhnega števila računsko nezahtevnih operacij. Posledično se predlagani protokol uvršča med lahke protokole, ki so primerni za energijsko omejena brezžična senzorska omrežja.
Ključne besede: brezžična senzorska omrežja, internet stvari, protokoli, dogovor o ključu, overjanje, neinfrastrukturna omrežja
Objavljeno v DKUM: 19.02.2016; Ogledov: 2335; Prenosov: 344
Celotno besedilo (3,89 MB)

Opis: Diplomska naloga se osredotoča na problem varovanja brezžičnih omrežij, zasnovanih po standardu IEEE 802.11. Opisano je združenje IEEE in njihova specifikacija standardov z oznako 802, prav tako pa so opisani tudi standardi, protokoli in tehnike varovanja in zaščite omrežij, ki delujejo po tej specifikaciji. Predstavljeno je tudi trenutno stanje varnosti brezžičnih omrežij na področju mesta Ptuj, opisani in prikazani pa so tudi različni pristopi za zlorabo brezžičnih omrežij, skupaj s programsko in strojno opremo, ki jo napadalec potrebuje za izvedbo napada. Prikazano je tudi, kako ugotavljanje ključa poteka v praksi in na kak način se lahko zavarujemo pred takšnimi napadi.
Ključne besede: Varnost, varovanje, brezžičnih, brezžična, brezžično, brezžičnega, omrežje, omrežij, omrežja, WEP, WPA, WPA2, TKIP, AES, CCMP, IEEE, WLAN, WIFI, 802, 802.11, vojne, vojna, vožnje, vožnja, napad, zlom, geslo, gesla, razbijanje, linux, backtrack, aircrack, kismet, pyrit, protokol, standard, protokoli, standardi, SSID, BSSID, ESSID, MAC, IP, overitev, overjanje, PSK, RADIUS, deljeni, ključ, ključi, ugotavljanje, preizkus, preizkušanje, vmesni, posrednik, vmesnim, posrednikom, IDS, zaznava, zazn
Objavljeno v DKUM: 26.09.2013; Ogledov: 10876; Prenosov: 353
Celotno besedilo (5,59 MB)