Iskanje po katalogu digitalne knjižnice

Opis: Otrokove pravice so dandanes na veliki preizkušnji. Kljub vedno večjemu številu ukrepov za varovanje otrok in njihovih pravic, se na eni strani vedno znova pojavijo ovire, katere uresničevanje otrokovih pravic postavijo na rob. Na drugi strani pa imamo ovire, katerih kljub naporom ne moremo izkoreniniti. Ena izmed takšnih ovir so otroške poroke. Ta škodljiva praksa se pojavlja po celem svetu, tako v razvitih kot manj razvitih okoljih, saj je globoko zakoreninjena v tradicionalni kulturi. Otroške poroke danes predstavljajo kršitev mnogih pravic, ki pripadajo otrokom na mednarodni in nacionalni ravni. Temeljna definicija otroka je vsebovana v Konvenciji o otrokovih pravicah in mnogih drugih mednarodnih aktih. Nenazadnje podaja definicijo otroka tudi domača zakonodaja. Otroku tako na večih podlagah pripadajo tako človekove in otrokove pravice hkrati in se te ne izključujejo. Ena izmed pravic, katera pripada človeku je tudi pravica do sklenitve zakonske zveze. Posledično to pomeni, da tudi otroku pripada pravica do sklenitve zakonske zveze, vendar tukaj naletimo na težavo. Zakonska zveza otroka oz. mladoletne osebe načeloma ni dovoljena, saj prinese več škode kot koristi. V takšnih primerih pride do uporabe načela otrokove največje koristi, katero poskrbi, da se otrokom kot ranljivejši skupini zagotavljajo pravice v največji meri. Otroške poroke kršijo v največji meri načelo otrokove največje koristi, nadalje pa tudi pravico do izobraževanja, do zdravja, življenja, preživetja, do izražanja mnenja, do zaščite pred nasiljem, tudi spolnim, izkoriščanjem, trgovino z ljudmmi in seznam kršitev bi se lahko nadaljeval. Obstaja vedno več aktov, organizacij, tako vladnih kot nevladnih, kateri skušajo v največji meri preprečiti to škodljivo prakso, vendar kljub temu še vedno pojav teh na svetovni ravni ne upada v takšnem številu, kot bi si želeli.
Ključne besede: Otrokove pravice, otroške poroke, zakonska zveza, otroci, mladoletniki, zloraba pravic, običaji, škodljive prakse
Objavljeno v DKUM: 08.09.2023; Ogledov: 507; Prenosov: 64
Celotno besedilo (1,18 MB)

Opis: Zakonodaja na področju vzgoje in izobraževanja v predšolskem obdobju zajema več področij. Strokovni delavci v vrtcu se z zakonodajo na tem področju dnevno srečujejo. Vsak profil zaposlenega strokovnega delavca, se srečuje z določeno zakonodajo. Zaključno delo predstavlja analizo zakonov, aktov, pravilnikov in priporočil stroke. Zavedamo se, da strokovni delavci v vrtcu niso podkovani z znanjem iz prava, zato je to zaključno delo pregled in analiza zakonodaje, s katero se vede ali nevede srečujemo pri delu v vrtcu. Zakon o vrtcih in Zakon o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja sta krovna zakona, na podlagi katerih se določa delo v vrtcu. Poleg teh dveh zakonov pa je potrebno poznavanje Konvencije o otrokovih pravicah, saj so otroci in njihova dobrobit naše glavno poslanstvo. Konvencijo o otrokovih pravicah je sprejela Organizacija združenih narodov in jo je ratificirala tudi Slovenija. Če želi občina ustanoviti vrtec, mora poleg Zakona o vrtcih in Zakona o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja upoštevati še ostalo zakonodajo. To so Zakon o zavodih, Pravilnik o normativih za opravljanje dejavnosti predšolske vzgoje, Pravilnik o normativih in minimalnih tehničnih pogojih za prostor in opremo vrtca. Vrtec nato potrebuje zaposlene in pri tem je treba upoštevati Zakon o javnih uslužbencih, Zakon o varstvu pred diskriminacijo in prej našteta pravilnika in zakone. Ko ima vrtec zaposlene, morajo strokovni delavci upoštevati poleg že naštete zakonodaje še: Zakon o varnosti in zdravju pri delu, Zakon o nalezljivih boleznih, Zakon o preprečevanju nasilja v družini, Zakon o varstvu osebnih podatkov, Pravilnik o zbiranju in varstvu osebnih podatkov na področju predšolske vzgoje, Pravilnik o dokumentaciji v vrtcu, Družinski zakonik, Zakon o celostni zgodnji obravnavi predšolskih otrok s posebnimi potrebami, Zakon o usmerjanju otrok s posebnimi potrebami, razne akte ter pravila in dogovore, ki jih sprejme posamezni vrtec.
Ključne besede: Vrtec, otrokove pravice, strokovni delavci v vrtcu.
Objavljeno v DKUM: 20.11.2020; Ogledov: 1128; Prenosov: 172
Celotno besedilo (986,60 KB)

Opis: Otrokova korist je temelj otroškega prava in osnovno vodilo v vseh zadevah glede otroka. V Družinskem zakoniku je otrokova korist povzdignjena na raven načela, kar ji daje posebno težo in jo je zato treba upoštevati pri razlagi vsake določbe Družinskega zakonika, ki zadeva otroke. Kot pravni standard se otrokova korist razvija in prilagaja vsakokratnim družbenim razmeram. V magistrskem delu sta predstavljena pomen in vsebina načela otrokovih koristi, v povezavi s tem pa tudi pojma otrok in starševska skrb. Starši, kot imetniki starševske skrbi, morajo v vseh dejavnostih v zvezi z otrokom skrbeti za njegovo korist. Kaj je korist otroka, pa starši oblikujejo običajno po svojih lastnih predstavah, željah in pričakovanjih. Na podlagi te pravice in obveznosti sprejemajo tudi ukrepe za zaščito otroka. Kadar se otrok ukvarja s športom, starši neizogibno postanejo del njegovega športnega življenja. Danes imajo starši, v primerjavi s preteklostjo, v otrokovem življenju večjo in aktivnejšo vlogo. V magistrskem delu je zato precejšnja pozornosti namenjena vlogi staršev pri zaščiti otrokovih koristi, predstavljena pa je tudi vloga športnega trenerja. Ključno vprašanje magistrskega dela je, kako so varovane otrokove koristi na področju športa. Šport lahko ima izjemno pozitivno vlogo, in tako služi kot edinstveno orodje za izvajanje načel, zastavljenih s Konvencijo o otrokovih pravicah. Po drugi strani pa v športu še vedno prihaja do grobih kršitev pravic otrok. Predstavljena je ureditev zaščite otrokovih koristi v športu v okviru prava Evropske unije, v luči Konvencije o otrokovih pravicah in v Sloveniji. Magistrsko delo se dotika tudi pomena športnih organizacij. Zaščita otrokovih koristi v športu je aktualna problematika, ki se ji namenja vedno več pozornosti.
Ključne besede: otrok, otrokove pravice, varstvo otrok, mladi športniki, športno pravo, Konvencija o otrokovih pravicah
Objavljeno v DKUM: 16.09.2020; Ogledov: 1558; Prenosov: 284
Celotno besedilo (646,77 KB)

Opis: V magistrski nalogi je obravnavana tematika varstva otrok v oboroženih spopadih, sorodni pojmi, ki so povezani z varstvom v oboroženih spopadih ter najpomembnejši mednarodnopravni dokumenti na področju varstva otrok. Oboroženi spopadi, vojne, terorizem, bremenijo številne otroke po svetu. Otroci so v državah, ki so izpostavljene tovrstnim spopadom, prisiljeni odrasti zelo hitro. Številni otroci se pridružijo oboroženim skupinam izključno iz razloga, da se izognejo revščini ter da se počutijo varne in se izognejo morebitni smrti. Osrednja tema moje magistrske naloge je predstaviti položaj otrok, ki so rojeni v državah, v katerih divja vojna. Na tisoče otrok po svetu je vpletenih v oborožene spopade. Rekrutirajo jih tako vladne vojske kot tudi paravojaške in druge oborožene skupine. Mednarodno pravo to prepoveduje, rekrutiranje mlajših od 15 let je celo vojni zločin. Na področju varstva otrok je veliko mednarodnopravnih dokumentov, ki si prizadevajo za njihovo varstvo. Zaščita otrok v oboroženih spopadih se je začela s štirimi ženevskimi konvencijami iz leta 1949. Te konvencije poskušajo ublažiti posledice nasilja v vojni, zlasti glede ranljivih skupin oseb - bolnih, ranjenih, vojnih ujetnikov. Po drugi svetovni vojni je Generalna skupščina Združenih narodov sprejela Deklaracijo o otrokovih pravicah. Deklaracija je odprla pot za sprejetje Konvencije o otrokovih pravicah iz leta 1989, ki je postala prvo pravno zavezujoče mednarodno besedilo za zaščito otrokovih pravic. Eden izmed najpomembnejših dokumentov na področju oboroženih spopadov je tudi Rimski statut. Z Rimskim statutom je bilo ustanovljeno mednarodno kazensko sodišče. Rimski statut določa, da je dolžnost vsake države izvajati kazensko jurisdikcijo zoper tiste, ki so odgovorni za mednarodna hudodelstva. V magistrski nalogi je predstavljen tudi vpliv oboroženih spopadov na izobraževanje ter spolno zlorabo otrok. Oboroženi spopadi v zadnjih letih so prizadeli življenja številnih otrok. Oboroženi spopadi vplivajo tudi na izobraževanje otrok ter na njihovo varstvo pred spolnimi in drugimi zlorabami. Izobraževanje je bistvena pravica vseh državljanov. Ima ključno vlogo pri zaščiti otrok pred zlorabo ali zanemarjanjem. Konvencija o otrokovih pravicah v 28.členu priznava pravico vsakega otroka do brezplačnega osnovnošolskega izobraževanja in spodbuja razvoj sekundarnega izobraževanja, ki je dostopno in omogočeno. V oboroženih spopadih med drugim prevladuje tudi spolno nasilje. Mednarodno humanitarno pravo in pravo človekovih pravic absolutno prepovedujeta vse oblike spolnega nasilje v vsakem trenutku in proti vsakomur. Mednarodno kazensko pravo določa odgovornost za storilce spolnih zločinov. Ti trije pravni organi se na tem področju zelo krepijo in si prizadevajo za izboljšanje. V zaključku magistrske naloge sem se dotaknila tudi mednarodnih organizacij, ki si že vrsto let prizadevajo za izboljšanje varstva otrok. Med najpomembnejšimi organizacijami sta vsekakor UNICEF in Mednarodni odbor Rdečega križa. Njuna glavna naloga je zaščiti življenje in dostojanstvo žrtev oboroženih spopadov, med katerimi je veliko tudi otrok.
Ključne besede: otrokove pravice, oboroženi spopadi, terorizem, otrok vojak, varstvo otrok, begunci.
Objavljeno v DKUM: 20.12.2019; Ogledov: 1315; Prenosov: 190
Celotno besedilo (930,01 KB)

Opis: Otrok je vsako človeško bitje, ki je mlajše od 18 let. Na takšni definiciji otroka temeljijo slovenska zakonodaja in mednarodni pravni viri. Predvsem zaradi svoje starosti in s tem povezane neizkušenosti, nezrelosti ter ranljivosti velja, da otrok potrebuje zaščito, varstvo in pomoč. Intenziteta zaščite otrok, pomen njihovih pravic in vsebina so se z leti ter vzporedno z razvojem družbe spreminjali. Otrok je postal subjekt, ki mu pripadajo lastne pravice. V trenutno veljavni zakonodaji lahko najdemo različne pravne institute, ki otroka varujejo v številnih življenjskih situacijah, v katerih se lahko znajde. Pri vseh dejavnostih, ki neposredno ali posredno zadevajo otroka, ne glede na to, ali jih vodijo državne ali zasebne ustanove za socialno varstvo, sodišča, upravni organi ali zakonodajna telesa, mora biti načelo otrokove največje koristi glavno vodilo. Gre za pravni standard, ki ga je potrebno zapolniti v vsakem konkretnem primeru. Upoštevati je treba okoliščine, ki posamezni primer opredeljujejo ter ga konkretizirajo. Najpomembnejši mednarodno pravni dokument, ki se dotika vprašanja otrokovih pravic ter izrecno uveljavlja načelo otrokove največje koristi kot vodilo pri odločanju v zadevah, ki se tičejo otrok, je Konvencija Združenih narodov o otrokovih pravicah. Sklicevanje na to izredno pomembno načelo najdemo še v številnih drugih pravnih aktih, mednarodnih in nacionalnih razsežnosti. Zaradi nedoločenosti tega pravnega standarda se sodniki, strokovni delavci in drugi v praksi velikokrat srečujejo s težavami pri njegovi opredelitvi. Kot vodilo otrokove koristi jim predstavljajo določena splošna pravna načela, otrokove pravice, pravice in dolžnosti staršev ter drugi instituti prava, ki otroka skušajo zaščititi ter mu nuditi vso potrebno varstvo.
Ključne besede: otrok, načela družinskega prava, pravni standard, otrokova največja korist, vsebina otrokove koristi, otrokove pravice, dolžnosti staršev
Objavljeno v DKUM: 03.07.2018; Ogledov: 2693; Prenosov: 503
Celotno besedilo (1,27 MB)