| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 34
Na začetekNa prejšnjo stran1234Na naslednjo stranNa konec
1.
Pravni vidiki pri delu strokovnih delavcev v vrtcu
Nuša Mencigar Matiš, 2020, magistrsko delo

Opis: Zakonodaja na področju vzgoje in izobraževanja v predšolskem obdobju zajema več področij. Strokovni delavci v vrtcu se z zakonodajo na tem področju dnevno srečujejo. Vsak profil zaposlenega strokovnega delavca, se srečuje z določeno zakonodajo. Zaključno delo predstavlja analizo zakonov, aktov, pravilnikov in priporočil stroke. Zavedamo se, da strokovni delavci v vrtcu niso podkovani z znanjem iz prava, zato je to zaključno delo pregled in analiza zakonodaje, s katero se vede ali nevede srečujemo pri delu v vrtcu. Zakon o vrtcih in Zakon o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja sta krovna zakona, na podlagi katerih se določa delo v vrtcu. Poleg teh dveh zakonov pa je potrebno poznavanje Konvencije o otrokovih pravicah, saj so otroci in njihova dobrobit naše glavno poslanstvo. Konvencijo o otrokovih pravicah je sprejela Organizacija združenih narodov in jo je ratificirala tudi Slovenija. Če želi občina ustanoviti vrtec, mora poleg Zakona o vrtcih in Zakona o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja upoštevati še ostalo zakonodajo. To so Zakon o zavodih, Pravilnik o normativih za opravljanje dejavnosti predšolske vzgoje, Pravilnik o normativih in minimalnih tehničnih pogojih za prostor in opremo vrtca. Vrtec nato potrebuje zaposlene in pri tem je treba upoštevati Zakon o javnih uslužbencih, Zakon o varstvu pred diskriminacijo in prej našteta pravilnika in zakone. Ko ima vrtec zaposlene, morajo strokovni delavci upoštevati poleg že naštete zakonodaje še: Zakon o varnosti in zdravju pri delu, Zakon o nalezljivih boleznih, Zakon o preprečevanju nasilja v družini, Zakon o varstvu osebnih podatkov, Pravilnik o zbiranju in varstvu osebnih podatkov na področju predšolske vzgoje, Pravilnik o dokumentaciji v vrtcu, Družinski zakonik, Zakon o celostni zgodnji obravnavi predšolskih otrok s posebnimi potrebami, Zakon o usmerjanju otrok s posebnimi potrebami, razne akte ter pravila in dogovore, ki jih sprejme posamezni vrtec.
Ključne besede: Vrtec, otrokove pravice, strokovni delavci v vrtcu.
Objavljeno: 20.11.2020; Ogledov: 90; Prenosov: 30
.pdf Celotno besedilo (986,60 KB)

2.
Varstvo otrok v času pandemije COVID-19
Vesna Drozg, 2020, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo z naslovom Varstvo otrok v času pandemije COVID-19 obravnava otrokove pravice ter njihovo varstvo v času pandemije. V začetnem delu so navedeni temeljni pojmi, ki so pomembni za celotno razumevanje diplomskega dela, kot je razvoj otrokovih pravic, kaj so otrokove pravice, opredeljena pa je tudi definicija otroka iz različnih pravnih virov. Razložen je pojem pandemije in razlikovanje s pojmom epidemije ter opisana je koronavirusna bolezen COVID-19 in potek dogodkov, ki so pripeljali do razglasitve pandemije. Ker je največja posledica pandemije COVID-19 zaprtje izobraževalnih ustanov ter uvedba šolanja na daljavo, je osrednji del diplomskega dela usmerjen v pravice do izobraževanja otrok ter njihovo varstvo v primeru kršitev. V nadaljevanju dela je predstavljena pravica do izobrazbe in varstvu otrok v šoli, del pa je namenjen kršitvi teh pravic ter odgovornost za njihov nastanek. Varuh človekovih pravic je pomemben člen, ki varuje otrokove pravice, zato je del namenjen tudi predstavitvi njegovega dela, prav tako pa so na kratko omenjene tudi druge nevladne organizacije, ki se v največji meri posvečajo varstvu otrokovih pravic. Ker je pandemija izredno stanje, je opisano tudi izobraževanja v izrednem stanju na splošno. V osrednjem delu je največji del namenjen predstavitvi načina izobraževanja v času pandemije, težave, s katerimi so se srečevali učenci ter njihovi starši, ter katere pravice otrok so največkrat kršene. Predstavljene pa so tudi nekatere posledice zaprtja izobraževalnih ustanov, kot so motena prehrana otrok, problematika varstva zasebnosti otrok ter pomoč družine pri učenju od doma. V zaključku diplomske naloge bom navedla nekatera priporočila, ki jih naj upoštevajo države, v primeru ponovnega zaprtja šol, kajti virus se ni nehal širiti in lahko pride do ponovnega zaprtja celotne šole ali posameznega oddelka. V sklepu sem navedla svoje ugotovitve, ki sem jih spoznala med pisanjem diplomskega dela.
Ključne besede: otrokove pravice, varstvo otrokovih pravic, pandemija, COVID-19, izobraževanje, pravica do izobrazbe, izobraževanje v izrednih razmerah, zaprtje šol, izobraževanje na daljavo
Objavljeno: 12.10.2020; Ogledov: 607; Prenosov: 174
.pdf Celotno besedilo (1,81 MB)

3.
Zaščita otrokovih koristi v športu
Anja Šprah, 2020, magistrsko delo

Opis: Otrokova korist je temelj otroškega prava in osnovno vodilo v vseh zadevah glede otroka. V Družinskem zakoniku je otrokova korist povzdignjena na raven načela, kar ji daje posebno težo in jo je zato treba upoštevati pri razlagi vsake določbe Družinskega zakonika, ki zadeva otroke. Kot pravni standard se otrokova korist razvija in prilagaja vsakokratnim družbenim razmeram. V magistrskem delu sta predstavljena pomen in vsebina načela otrokovih koristi, v povezavi s tem pa tudi pojma otrok in starševska skrb. Starši, kot imetniki starševske skrbi, morajo v vseh dejavnostih v zvezi z otrokom skrbeti za njegovo korist. Kaj je korist otroka, pa starši oblikujejo običajno po svojih lastnih predstavah, željah in pričakovanjih. Na podlagi te pravice in obveznosti sprejemajo tudi ukrepe za zaščito otroka. Kadar se otrok ukvarja s športom, starši neizogibno postanejo del njegovega športnega življenja. Danes imajo starši, v primerjavi s preteklostjo, v otrokovem življenju večjo in aktivnejšo vlogo. V magistrskem delu je zato precejšnja pozornosti namenjena vlogi staršev pri zaščiti otrokovih koristi, predstavljena pa je tudi vloga športnega trenerja. Ključno vprašanje magistrskega dela je, kako so varovane otrokove koristi na področju športa. Šport lahko ima izjemno pozitivno vlogo, in tako služi kot edinstveno orodje za izvajanje načel, zastavljenih s Konvencijo o otrokovih pravicah. Po drugi strani pa v športu še vedno prihaja do grobih kršitev pravic otrok. Predstavljena je ureditev zaščite otrokovih koristi v športu v okviru prava Evropske unije, v luči Konvencije o otrokovih pravicah in v Sloveniji. Magistrsko delo se dotika tudi pomena športnih organizacij. Zaščita otrokovih koristi v športu je aktualna problematika, ki se ji namenja vedno več pozornosti.
Ključne besede: otrok, otrokove pravice, varstvo otrok, mladi športniki, športno pravo, Konvencija o otrokovih pravicah
Objavljeno: 16.09.2020; Ogledov: 289; Prenosov: 64
.pdf Celotno besedilo (646,77 KB)

4.
Pravna ureditev poligamije v primerjalnem pravu in njeno priznanje v Sloveniji
Trisha Pajmon, 2020, magistrsko delo

Opis: V magistrskem delu so predstavljeni osnovni pojmi, za lažje razumevanje tematike in sicer pojmi zakonska zveza, zunajzakonska skupnost, družina, monogamija in poligamija. Predvsem pomemben pojem, na katerega se navezuje magistrsko delo, je poligamija, ki pomeni večpartnerstvo oziroma mnogopartnerstvo. Nasprotje poligamije je monogamija, ki pomeni razmerje, v katerem ima ena oseba le enega partnerja. Slovenska zakonodaja temelji na načelu monogamnosti, kar je moč razbrati iz več zakonov, kot na primer iz Ustave Republike Slovenije, iz Družinskega zakonika, iz Zakona o partnerski zvezi, Zakona o dedovanju, Kazenskega zakonika idr. Kazenski zakonik dvojno zakonsko zvezo opredeljuje kot kaznivo dejanja in tako v prvem odstavku 188. člena določa, da se z denarno kaznijo ali z zaporom do enega leta kaznuje tisti, ki sklene novo zakonsko zvezo, čeprav je že poročen. V drugem odstavku istega člena pa Kazenski zakonik tudi določa, da se enako kaznuje tudi tisti, ki sklene zakonsko zvezo z osebo, za katero ve da je poročena. Zakonodaja Republike Slovenije izrecno ureja premoženjska razmerja med zakoncema oziroma zunajzakonskima partnerjema in med partnerji v partnerski zvezi. Premoženjska razmerja so zakonsko urejena za monogamna partnerska razmerja, kar dodatno nakazuje na načelo monogamnosti v slovenski zakonodaji. Glede otrok slovenska zakonodaja za starše določa le mati in očeta, katera sta dolžna za otroka tudi skrbeti, ta dolžnost je torej določena le za starša otroka in na podlagi slovenske zakonodaje ta dolžnost ni določena za nobeno tretjo osebo, ki ni starš otrok. Družinski zakonik pa določa določene obveznosti za zakonca ali zunajzakonskega partnerja, in sicer da mora ta preživljati otroka svojega zakonca ali zunajzakonskega partnerjsa, ki živi z njima, če otroka ni sposoben preživljati ta ali drug od staršev. Nov Družinski zakonik pa je uveljavil tudi nov institut, da lahko starši v primeru smrti ali trajnejše nezmožnosti za izvajanja starševske skrbi, vnaprej izrazijo voljo glede osebe, kateri se otrok zaupa v varstvo in vzgojo. Ta institut dejansko omogoča, da se starša lahko odločita, da skrb otroka v primeru smrti ali trajnejše nezmožnosti za izvajanje starševske skrbi prepustita drugim, ampak le sorodnikom otroka, in sicer osebi, ki je z otrokom v krvnem sorodstvu v ravni vrsti do vštetega drugega kolena ali v stranski vrsti do vštetega četrtega kolena. Torej načeloma tudi ta institut ne omogoča prepustitve starševske skrbi osebam, s katerimi starša živita v večosebni skupnosti, saj je institut omejen zgolj na sorodnike otroka. Glede stikov Družinski zakonik določa pravico do stikov med staršema in otrokom, prav tako pa ima otrok pravico do stikov z drugimi osebami, s katerimi je družinsko povezan in nanje osebno navezan, razen če je to v nasprotju s koristjo otroka. V magistrskem delu je tako pojasnjeno, kje v zakonodaji je tudi moč zaznati, da bi lahko kljub monogamno urejenim partnerskim odnosom, prišla v poštev uporaba zakonodaje, kot je urejena v Sloveniji. Nadalje je v magistrskem delu pojasnjena ureditev poligamije drugod po svetu, in sicer v Zambiji, Indoneziji, Bosni in Hercegovini, kjer je veliko prebivalstva islamske vere, pri kateri imajo pripadniki islamske vere, v skladu z vero, možnost prakticiranja poligamije, in je tako tradicionalno uveljavljeno, da lahko ima moški več žena naenkrat, vendar pod določenimi pogoji, ki jih mora izpolnjevati. V magistrskem delu pa je predstavljena tudi poligamija v Evropi, in sicer v določenih evropskih državah, ki se z njo srečujejo, npr. v Avstriji in Angliji. Naj poudarim, da nobena imed evropskih držav poligamije zakonsko ne dovoljuje, saj zakonodaja evropskih držav temelji na načelu monogamnosti. Poleg tega poligamija ni v skladu z evropsko zakonodajo, saj bi v primeru dovoljenosti poligamije lahko prišlo do kršitev temeljnih načel, na katerih temelji evropska zakonodaja.
Ključne besede: monogamija, zakonska zveza, otrokove pravice, kršitev zakonodaje, islam.
Objavljeno: 29.01.2020; Ogledov: 509; Prenosov: 89
.pdf Celotno besedilo (1,11 MB)

5.
Varstvo otrok v oboroženih spopadih
Tjaša Simonič, 2019, magistrsko delo

Opis: V magistrski nalogi je obravnavana tematika varstva otrok v oboroženih spopadih, sorodni pojmi, ki so povezani z varstvom v oboroženih spopadih ter najpomembnejši mednarodnopravni dokumenti na področju varstva otrok. Oboroženi spopadi, vojne, terorizem, bremenijo številne otroke po svetu. Otroci so v državah, ki so izpostavljene tovrstnim spopadom, prisiljeni odrasti zelo hitro. Številni otroci se pridružijo oboroženim skupinam izključno iz razloga, da se izognejo revščini ter da se počutijo varne in se izognejo morebitni smrti. Osrednja tema moje magistrske naloge je predstaviti položaj otrok, ki so rojeni v državah, v katerih divja vojna. Na tisoče otrok po svetu je vpletenih v oborožene spopade. Rekrutirajo jih tako vladne vojske kot tudi paravojaške in druge oborožene skupine. Mednarodno pravo to prepoveduje, rekrutiranje mlajših od 15 let je celo vojni zločin. Na področju varstva otrok je veliko mednarodnopravnih dokumentov, ki si prizadevajo za njihovo varstvo. Zaščita otrok v oboroženih spopadih se je začela s štirimi ženevskimi konvencijami iz leta 1949. Te konvencije poskušajo ublažiti posledice nasilja v vojni, zlasti glede ranljivih skupin oseb - bolnih, ranjenih, vojnih ujetnikov. Po drugi svetovni vojni je Generalna skupščina Združenih narodov sprejela Deklaracijo o otrokovih pravicah. Deklaracija je odprla pot za sprejetje Konvencije o otrokovih pravicah iz leta 1989, ki je postala prvo pravno zavezujoče mednarodno besedilo za zaščito otrokovih pravic. Eden izmed najpomembnejših dokumentov na področju oboroženih spopadov je tudi Rimski statut. Z Rimskim statutom je bilo ustanovljeno mednarodno kazensko sodišče. Rimski statut določa, da je dolžnost vsake države izvajati kazensko jurisdikcijo zoper tiste, ki so odgovorni za mednarodna hudodelstva. V magistrski nalogi je predstavljen tudi vpliv oboroženih spopadov na izobraževanje ter spolno zlorabo otrok. Oboroženi spopadi v zadnjih letih so prizadeli življenja številnih otrok. Oboroženi spopadi vplivajo tudi na izobraževanje otrok ter na njihovo varstvo pred spolnimi in drugimi zlorabami. Izobraževanje je bistvena pravica vseh državljanov. Ima ključno vlogo pri zaščiti otrok pred zlorabo ali zanemarjanjem. Konvencija o otrokovih pravicah v 28.členu priznava pravico vsakega otroka do brezplačnega osnovnošolskega izobraževanja in spodbuja razvoj sekundarnega izobraževanja, ki je dostopno in omogočeno. V oboroženih spopadih med drugim prevladuje tudi spolno nasilje. Mednarodno humanitarno pravo in pravo človekovih pravic absolutno prepovedujeta vse oblike spolnega nasilje v vsakem trenutku in proti vsakomur. Mednarodno kazensko pravo določa odgovornost za storilce spolnih zločinov. Ti trije pravni organi se na tem področju zelo krepijo in si prizadevajo za izboljšanje. V zaključku magistrske naloge sem se dotaknila tudi mednarodnih organizacij, ki si že vrsto let prizadevajo za izboljšanje varstva otrok. Med najpomembnejšimi organizacijami sta vsekakor UNICEF in Mednarodni odbor Rdečega križa. Njuna glavna naloga je zaščiti življenje in dostojanstvo žrtev oboroženih spopadov, med katerimi je veliko tudi otrok.
Ključne besede: otrokove pravice, oboroženi spopadi, terorizem, otrok vojak, varstvo otrok, begunci.
Objavljeno: 20.12.2019; Ogledov: 376; Prenosov: 76
.pdf Celotno besedilo (930,01 KB)

6.
Odpravljanje tradicionalnih navad, ki škodujejo otrokom - primer Uganda
Maša Klajderič, 2018, diplomsko delo

Opis: Konvencijo o otrokovih pravicah (KOP) je sprejela Generalna skupščina Združenih narodov. Veljati je začela 2. septembra 1990. KOP poziva vlade, naj otroke obravnavajo resno in spodbujanju njihovih pravic namenijo ustrezno pozornost v zakonih in usmeritvah, proračunskih odločitvah in vsakodnevnih dejavnostih na vseh upravnih ravneh. Pri tem je nujno zavarovati otrokovo pravico do svobode pred nasiljem. Nasilje nad otroki je namreč zelo razširjen pojav, ki ogroža vse otrokove pravice. Bistvo diplomskega dela je podrobneje predstaviti tradicionalne navade, ki škodujejo otrokom. Mednje uvrščamo obrezovanje otrok, spolno zlorabo otrok te umor iz časti. V zadnjih letih je bil dosežen pomemben napredek glede zaščite otrok pred nasiljem. Število držav, ki v svoje programe vključujejo preprečevanje in odpravo nasilja, nedvomno povečuje. Poleg tega se krepi tudi pravno varstvo otrok pred vsemi oblikami nasilja.
Ključne besede: otrok, otrokove pravice, obrezovanje deklic, umor iz časti, spolna zloraba
Objavljeno: 26.11.2018; Ogledov: 364; Prenosov: 47
.pdf Celotno besedilo (1,15 MB)

7.
Otrokova največja korist kot pravni standard v družinskopravnih zadevah
Daša Gita Lainšček, 2018, magistrsko delo

Opis: Otrok je vsako človeško bitje, ki je mlajše od 18 let. Na takšni definiciji otroka temeljijo slovenska zakonodaja in mednarodni pravni viri. Predvsem zaradi svoje starosti in s tem povezane neizkušenosti, nezrelosti ter ranljivosti velja, da otrok potrebuje zaščito, varstvo in pomoč. Intenziteta zaščite otrok, pomen njihovih pravic in vsebina so se z leti ter vzporedno z razvojem družbe spreminjali. Otrok je postal subjekt, ki mu pripadajo lastne pravice. V trenutno veljavni zakonodaji lahko najdemo različne pravne institute, ki otroka varujejo v številnih življenjskih situacijah, v katerih se lahko znajde. Pri vseh dejavnostih, ki neposredno ali posredno zadevajo otroka, ne glede na to, ali jih vodijo državne ali zasebne ustanove za socialno varstvo, sodišča, upravni organi ali zakonodajna telesa, mora biti načelo otrokove največje koristi glavno vodilo. Gre za pravni standard, ki ga je potrebno zapolniti v vsakem konkretnem primeru. Upoštevati je treba okoliščine, ki posamezni primer opredeljujejo ter ga konkretizirajo. Najpomembnejši mednarodno pravni dokument, ki se dotika vprašanja otrokovih pravic ter izrecno uveljavlja načelo otrokove največje koristi kot vodilo pri odločanju v zadevah, ki se tičejo otrok, je Konvencija Združenih narodov o otrokovih pravicah. Sklicevanje na to izredno pomembno načelo najdemo še v številnih drugih pravnih aktih, mednarodnih in nacionalnih razsežnosti. Zaradi nedoločenosti tega pravnega standarda se sodniki, strokovni delavci in drugi v praksi velikokrat srečujejo s težavami pri njegovi opredelitvi. Kot vodilo otrokove koristi jim predstavljajo določena splošna pravna načela, otrokove pravice, pravice in dolžnosti staršev ter drugi instituti prava, ki otroka skušajo zaščititi ter mu nuditi vso potrebno varstvo.
Ključne besede: otrok, načela družinskega prava, pravni standard, otrokova največja korist, vsebina otrokove koristi, otrokove pravice, dolžnosti staršev
Objavljeno: 03.07.2018; Ogledov: 822; Prenosov: 192
.pdf Celotno besedilo (1,27 MB)

8.
Participacija učencev pri pouku in na šoli
Monika Mithans, 2017, doktorska disertacija

Opis: Doktorska disertacija z dvodelno strukturo (teoretični in empirični del) obravnava participacijo učencev pri pouku in na šoli. V teoretičnem delu je predstavljen pojem participacija in argumenti za/proti participaciji učencev. Sledi primerjava avstrijskih in slovenskih šolskih sistemov in s participacijo povezane zakonodaje obeh držav. Opredeljeni so dejavniki, ki vplivajo na možnosti participacije učencev na ravni šole. Ta del se nadaljuje s predstavitvijo participacije učencev pri pouku in opisom dejavnikov, ki vplivajo na možnosti njenega uresničevanja. Nato so z vidika participacije učencev predstavljene strategije odprtega pouka, učni načrti izbranih predmetov, dosedanja znanstvena spoznanja o uresničevanju participacije v vzgojno-izobraževalnem procesu in pogojih za njeno uresničevanje v praksi. Pričujoča spoznanja predstavljajo temeljno podstat empirične raziskave, predstavljene v drugem delu doktorske disertacije, katere temeljni namen je osvetliti, kako učenci zaznavajo možnosti participacije in kakšna je njena vloga z vidika razredne (delovne) klime, motivacije učencev in njihovega znanja, izraženega z modalno oceno. Raziskava je razdeljena na dva dela. V prvem delu je sodelovalo 322 učencev, ki obiskujejo šole v Avstriji, in 458 učencev, ki obiskujejo šole v Sloveniji. Prav tako so sodelovali učitelji: 102 iz Avstrije in 131 iz Slovenije. Ugotavljamo, da participacija učencev v praksi še vedno ni zaživela. Učenci, ki obiskujejo šole v Avstriji, zaznavajo več možnosti soodločanja kot njihovi vrstniki pri nas. Pri večini učencev je prisotna želja po soodločanju. Ugotovili smo statistično značilen pozitiven vpliv odprtega pouka na participacijo učencev. Tako zaznavajo učenci, ki svoj pouk vidijo kot odprt, več možnosti soodločanja. Naši rezultati kažejo statistično značilno razliko v stališčih učiteljev do participacije učencev, ki izkazuje večjo naklonjenost participaciji učencev s strani učiteljev, ki poučujejo v Avstriji.   Nadalje smo ugotovili obstoj pozitivne in statistično značilne korelacije med stališči učiteljev do participacije učencev ter njihovim lastnimi možnostmi soodločanja, zadovoljstvom z delovnim mestom, s poklicem in šolsko klimo. Učitelji s pozitivnejšimi stališči do participacije učencev zaznavajo več lastnih možnosti soodločanja, so zadovoljnejši s svojim poklicem, delovnim mestom in šolsko klimo. V drugem delu raziskave smo s pomočjo opazovanja pouka s protokolom Flandersove analize razredne interakcije ugotovili, da glede na stopnjo govorne participacije ni statistično značilne razlike v klimi (P = 0,499) in motivaciji (P = 0,840). Povprečja so pokazala, da je razredna (delovna) klima ugodnejša v razredih z nižjo stopnjo govorne participacije, najnižja v razredih z višjo. Iz povprečij pri motivaciji učencev ugotavljamo, da se ta s stopnjo govorne participacije sistematično dvigujejo. Rezultati kažejo, da je razlika v znanju učencev, izraženem z modalno oceno, glede na stopnjo govorne participacije statistično značilna (P = 0,000). Višja stopnja govorne participacije je pogostejša v razredu z več dobrimi in prav dobrimi ocenimi, nižja v razredih z najvišjimi (odličnimi) in z najnižjimi (zadostnimi) ocenami.
Ključne besede: Avstrija, Slovenija, dejavniki participacije, participacija, možnosti soodločanja, otrokove pravice, soodločanje učencev v šoli, soodločanje učencev pri pouku, želje po soodločanju, stališča učiteljev do participacije učencev.
Objavljeno: 13.10.2017; Ogledov: 1529; Prenosov: 385
.pdf Celotno besedilo (1,80 MB)

9.
Sodobni pogledi na varstvo otrokovih pravic
Nastja Klein, 2017, magistrsko delo

Opis: V magistrskem delu z naslovom Sodobni pogledi na varstvo otrokovih pravic so predstavljene različne definicije pojmov. To so definicije pojma otrok, otroštvo in otrokove pravice. Te definicije pojmov so med seboj tesno povezane in so se skozi zgodovino tudi ves čas spreminjale. Ugotavljanje definicij teh pojmov, pa je tesno povezano s statusom in položajem otrok skozi zgodovino. Tako je v magistrski nalogi predstavljen tudi položaj otrok v posameznih družbah (v praskupnosti, Antiki, srednjem veku itd.). Da pa lahko razumemo področje otrokovih pravic, so v magistrski nalogi opredeljene definicije pojma otrok, otroštvo ter otrokove pravice, skozi različne poglede, tako slovenskih kot tujih avtorjev, kot tudi skozi zakonodajo. Tako v zgodovini, kot tudi danes, so otroci še vedno žrtve nasilja in otrokove pravice še zmeraj ostajajo odprta in aktualna tema. Otrokom, najšibkejšim družbenim bitjem, pa je seveda namenjeno posebno varstvo in skrb. Otroci imajo danes že status subjekta in ne le več samo objekta pravic. V skladu z njihovo zrelostjo in starostjo, jim pripadajo človekove pravice in temeljne svoboščine, ki so opredeljene v številnih mednarodnih aktih, Ustavi Republike Slovenije ter zakonih. V magistrskem delu so podrobneje predstavljeni tudi nekateri pomembni mednarodni akti.
Ključne besede: Otrok, otroštvo, otrokove pravice, ukrepi države za varovanje koristi otrok, varuh otrokovih pravic, zagovornik.
Objavljeno: 27.09.2017; Ogledov: 828; Prenosov: 203
.pdf Celotno besedilo (636,10 KB)

10.
Stopnjevitost ukrepov omejevanja roditeljske pravice zaradi varovanja otrokovih koristi
Andreja Šibenik, 2017, diplomsko delo

Opis: Zaradi otrokove ranljivosti in občutljivosti je potrebno še posebej skrbno varovati njegove koristi in pravice. Kadar to v primarni družinski skupnosti ni zadovoljivo doseženo, nastopijo ukrepi omejevanja roditeljske pravice, ki predstavljajo intervencijo države, katere namen je zavarovati korist otroka. S tem namenom Ustava Republike Slovenije in Zakon o zakonski zvezi in družinskih razmerjih predvidevata ukrepe, s katerimi je mogoče poseči v intimno družinsko okolje. Ti ukrepi morajo biti na podlagi Ustave Republike Slovenije urejeni stopnjevito, saj se je le na takšen način mogoče ustrezno odzvati na različne življenjske okoliščine. Načelo sorazmernosti izhaja iz mednarodnopravnih aktov, kakršna sta Evropska konvencija o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin ter Konvencija Združenih narodov o otrokovih pravicah, ki zavezujejo tudi Slovenijo. To načelo predvideva uporabo v prvi vrsti milejših ukrepov, s katerimi je mogoče v zadostni meri zavarovati otrokove koristi. Država si zato prizadeva pomagati družini najprej s pozitivnimi ukrepi. Kadar pa to ne prinese želenih rezultatov, sme poseči v pravice staršev in tako poskrbeti za otrokovo dobrobit. Zakon o zakonski zvezi in družinskih razmerjih ne uresničuje v celoti ustavne zahteve po stopnjevitosti ureditve ukrepov omejevanja roditeljske pravice, saj predvideva le nekaj ukrepov centra za socialno delo, s katerimi se omejujejo določena upravičenja, ki izhajajo iz roditeljske pravice in, kot skrajni ukrep, popoln odvzem roditeljske pravice s strani sodišča. Ne ureja pa milejših ukrepov sodišča, s katerimi bi se hitro in učinkovito zavarovalo koristi otroka, ne da bi bila obenem staršem popolnoma odvzeta roditeljska pravica in bi posledično prišlo do dejanske ločitve otroka od družine. Tudi sodna praksa potrjuje, da zakonska pravna podlaga sodiščem in centrom za socialno delo ne omogoča izvajanja vseh potrebnih ukrepov, s katerimi bi na najboljši možen način zavarovali položaj otroka v različnih kompleksnih življenjskih okoliščinah. Odgovore na navedene pomanjkljivosti trenutne zakonodajne ureditve prinaša novi Družinski zakonik, ki preko svojih določb uvaja stopnjevitost ukrepov za zavarovanje koristi otrok. Na to kaže med drugim tudi nova določba Družinskega zakonika z naslovom 'Omejitev starševske skrbi'. Ena izmed pomembnejših sprememb, ki jih prinaša Družinski zakonik, je tudi prenos velikega dela pristojnosti s centrov za socialno delo na sodišča. Na novo uveden pojem starševske skrbi, ki nadomešča pojem roditeljske pravice, pa jasno izraža zahtevo zakonodajalca, da se skrb za otroka vedno postavi na prvo mesto.
Ključne besede: roditeljska pravica, starševska skrb, ukrepi za varstvo koristi otrok, načelo otrokove največje koristi, odvzem in omejitev roditeljske pravice, človekove pravice, otrokove pravice, pravica do spoštovanja družinskega življenja.
Objavljeno: 21.09.2017; Ogledov: 637; Prenosov: 125
.pdf Celotno besedilo (251,72 KB)

Iskanje izvedeno v 0.26 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici