| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 29
Na začetekNa prejšnjo stran123Na naslednjo stranNa konec
1.
DRŽAVLJANSKA VZGOJA IN OTROKOVE PRAVICE
Darja Hrup, Breda Kidrič, 2009, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo obravnava državljansko vzgojo in otrokove pravice. Vzgoja in izobraževanje v predšolskem obdobju dobiva nov pomen za vseživljenjsko učenje in vzgojo za aktivno državljanstvo. Vrtec je otrokov življenjski prostor, kjer se aktivno uči in pridobiva vrednote ter razvija sposobnosti za življenje v medkulturni družbi. V postmoderni družbi se ne pojavlja vprašanje ali bi morala družba zagotoviti ustrezno okolje za spoštovanje drugačnosti, temveč kako to na področju vzgoje in izobraževanja zagotoviti. V zgodnjem otroštvu se postavljajo osnove za uspešno pridobivanje vseh temeljnih spretnosti in veščin, ki jih bo otrok potreboval kasneje v življenju, ter temelj za sobivanje v družbi. Državljanska vzgoja dobiva vse večji pomen v sodobni medkulturni družbi, ki naj bi temeljile na načelu enakih možnosti in pravici posameznika do drugačnosti. Pomembna vloga vrtcev kot institucij in ob tem strokovnih delavcev (vzgojiteljev in pomočnikov vzgojiteljev) je, da vzgaja otroka za novo, sodobno družbo in pri tem poskrbi, da bo znal pozitivno razmišljati in se vključevati v interakcijo z drugimi, da bo sposoben kritičnega mišljenja in zavračanja stereotipov. Najin namen je predstaviti stališča strokovnih delavcev vrtca do demokratizacije prikritega kurikuluma in ob tem prikazati stališča otrok o možnosti soodločanja v skupini. Vloga odraslega je pri razvijanju znanj, spretnosti, stališč in vrednot pri otroku izredno pomembna, kar se kaže predvsem z uporabo različnih pristopov. Da bo imel otrok dovolj možnosti za soodločanje v skupini, je zelo odvisno od strokovnosti vzgojitelja. Ali se vzgojitelji zavedajo kako pomembno je, da ima otrok to možnost, ali se zavedajo kako vpliva to na otroka v kasnejšem življenju, kadar mu te možnosti ne nudijo. Morda se, morda pa tudi ne!
Ključne besede: KLJUČN BESEDE: otrokove pravice, državljanska vzgoja, družba, stališča strokovnih delavcev, stališča otrok, prikriti kurikulum, uresničevanje otrokovih pravic.
Objavljeno: 06.07.2009; Ogledov: 4036; Prenosov: 989
.pdf Celotno besedilo (457,14 KB)

2.
PRAVICE OTROK S POSEBNIMI POTREBAMI S POUDARKOM NA SLABOVIDNIH
Teja Godec, 2009, diplomsko delo

Opis: V diplomski nalogi so obravnavane otrokove pravice in pravice otrok s posebnimi potrebami, predvsem slepih in slabovidnih otrok. Dana problematika je razdeljena na tri dele. V prvem delu se avtorica ukvarja z otrokovimi pravicami na splošno, pri čemer se osredotoči predvsem na mednarodnopravno ureditev otrokovih pravic. V drugem delu se avtorica posveti otrokom s posebnimi potrebami. V prvi vrsti natančno razloži pojem »otrok s posebnimi potrebami« v različnih nacionalnih predpisih, navede pa tudi mednarodnopravne akte, ki to problematiko zadevajo. Posebej poudari pravice, ki izvirajo iz različnih nacionalnih predpisov. Najobširneje so v zadnjem delu obravnavani slepi in slabovidni otroci. Podana je definicija slepote, zgodovinski razvoj slepih in razvoj vida pri otroku. Navedene so najpogostejše okvare vida pri otrocih, avtorica pa predstavi tudi različne pristope k obravnavi slepega in slabovidnega otroka. Predstavljeno je tudi eno izmed najpomembnejših vprašanj glede razvoja slepega oz. slabovidnega otroka, to je zgodnja celovita obravnava. Avtorica se na koncu dotakne tudi pravic slepih in slabovidnih študentov, nenazadnje pa opravi tudi intervju s slepim študentom in slabovidno študentko teologije ter ju priloži diplomski nalogi.
Ključne besede: otrokove pravice, otroci s posebnimi potrebami, slepi in slabovidni otroci
Objavljeno: 14.12.2009; Ogledov: 3222; Prenosov: 655
.pdf Celotno besedilo (927,09 KB)

3.
PRAVNI, PSIHOLOŠKI IN SOCIOLOŠKI VIDIKI PSIHIČNEGA NASILJA V DRUŽINI
Nina Šumatić, 2010, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu sem se poskušala osredotočiti le na psihično nasilje v družini, kar pa ni enostavno, saj je psihično nasilje v družini ponavadi močno prepleteno z ostalimi oblikami nasilja v družini. Ena od lastnosti nasilja v družini je namreč, da se ne pojavlja v eni obliki, ampak se praviloma več oblik nasilja dogaja hkrati. Psihično nasilje, kot samostojna oblika nasilja v družini je prisotno prav vsepovsod, saj to nasilje zajema širok spekter ravnanj, od očitne verbalne nasilnosti, do najbolj prefinjenih in težko razpoznavnih manipulacij. Zakon pa prepoveduje le najbolj očitne in za drugega boleče oblike psihičnega nasilja v družini. Z uveljavitvijo Kazenskega zakonika je nasilje v družini inkriminirano kot samostojno kaznivo dejanje v 191. členu. Psihično nasilje je v 191. členu inkriminirano kot izvršitveno ravnanje grdega ravnanja, bolečega in ponižujočega ravnanja, groženj, spravljanja drugega v podrejeni položaj z omejevanjem njegovih pravic, zalezovanje ter psihično prisiljevanje k delu. Zakon o preprečevanju nasilja v družini (ZPND), kot psihično nasilje določa ravnanja, s katerim povzročitelj nasilja pri družinskem članu povzroči strah, ponižanje, občutek manjvrednost, ogroženosti in druge duševne stiske. Nadalje ZPND razširja opredelitev psihičnega nasilja, kadar je žrtev otrok. Otrok je namreč žrtev psihičnega nasilja tudi, če je opazovalec nasilja nad drugim družinskim članom, pa sam ni neposredno izpostavljen nasilnim dejanjem. ZPND predvideva tudi ukrepe za zagotovitev varnosti žrtev. Ukrepi, ki jih izreče sodišče v nepravdnem postopku so: 1. Prepovedi zaradi nasilnih dejanj, ki je vsebinsko podobna prepovedi približevanja po Zakonu o policiji. Določba 19. člena ZPND žrtvi omogoča, da sodišču sama predlaga ustrezne prepovedi. Z njihovo uveljavitvijo se skuša zagotoviti celovito varstvo žrtev nasilja v družini. 2. Prepustitev stanovanja v skupni rabi, je novost v našem pravu in dopolnjuje varstvo žrtve z odstranitvijo nasilneža iz stanovanja, v katerem je do takrat bival skupaj z žrtvijo, za daljše obdobje — do enega leta. 3. Stanovanjsko varstvo v primeru nasilja ob razvezi, je ukrep, ki rešuje stanovanjsko problematiko žrtve, ki je v razveznem postopku s povzročiteljem nasilja, in pri tem poudarja varstvo koristi otrok. Ob razvezi zakonske zveze sme zakonec, nad katerim drugi zakonec izvaja nasilje ali če izvaja nasilje nad njegovimi otroki, zahtevati, da mu drugi zakonec prepusti v izključno uporabo stanovanje, v katerem skupaj živita oziroma sta živela. Veliko pozornosti sem v diplomskem delu posvetila otrokom, žrtvam psihičnega nasilja v družini ter posledicam takega psihičnega trpinčenja otrok. Za varstvo pravic otroka ter pravic staršev do otroka, je za enkrat še pristojen Zakon o zakonski zvezi in družinskih razmerjih, vendar, ga bo predvidoma že pomladi 2010 zamenjal nov Družinski zakonik (DZ). Po novem DZ se pristojnosti centrov za socialno delo (CSD), o ukrepih v primeru zlorabe ter trpinčenja otrok selijo na sodišča. V pristojnost CSD ostajajo le nujni ukrepi, to so ukrepi o nujnem odvzemu otroka, ki ga ni mogoče odlagati. CSD mora v 48 urah po izvršenem ukrepu predlagati začasno odredbo o kateri odloči sodišče. Trpinčenje otroka pa ne zajema nujno samo zlorabe, ampak lahko zajema tudi obdobje po prijavi zlorabe ustreznim institucijam, v času kazenskega postopka. V diplomi, so omenjene nekatere spremembe v kazenskem postopku, ki bi zmanjšale psihično travmo otroka — priče. Nekatere omenjene spremembe, ki bi omogočale, da se otrokovo psihološko stanje izboljšuje hitreje, so predvidene tudi v osnutku novega Zakona o kazenskem postopku (ZKP). Osnutek ZKP določa, da se otroka zasliši le enkrat, otroka, mlajšega od štirinajst let, pa se lahko zasliši v njemu bolj prijaznem okolju. Osnutek tudi prvič ureja, da ima mladoletni oškodovanec pravico do pooblaščenca že v preiskovalnem postopku.
Ključne besede: Ključne besede: Psihično nasilje, ukrepi za varstvo žrtev, pooblaščenec mladoletne žrtve, Družinski zakonik, otrokove pravice.
Objavljeno: 29.01.2010; Ogledov: 5186; Prenosov: 657 
(1 glas)
.pdf Celotno besedilo (702,29 KB)

4.
VARSTVO KORISTI OTROK/UKREPI ZA VARSTVO KORISTI OTROK
Saša Podbrežnik, 2010, diplomsko delo

Opis: Korist otroka je osrednje načelo Konvencije Združenih narodov o otrokovih pravicah, veljavnega Zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih ter predloga Družinskega zakonika. Določa, da je potrebno v vseh dejavnostih v zvezi z otrokom upoštevati njegovo korist. Ugotovitve prakse in spoznanja teorije kažejo, da so v vseh sestavnih delih Zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih pravne praznine in pomanjkljivosti, pa tudi določena neskladnost z novejšimi mednarodnimi akti, zato je potrebno, da se celovito uredi družinskopravna snov v novem predpisu- Družinskem zakoniku. Predlagana pravna ureditev ukrepov države za varstvo koristi otrok temelji na načelu, da so za otrokovo vzgojo in varstvo odgovorni predvsem otrokovi starši in da mora otrok za poln in skladen razvoj svoje osebnosti odraščati v družinskem okolju. Zato daje poudarek preventivnim ukrepom in milejšim ukrepom, pri katerih otroka ni treba izločiti iz družine. Nova pravna ureditev ureja sistem nujnih ukrepov, začasnih odredb in ukrepov trajnejše narave, ureja enotne pogoje za izrekanje teh ukrepov, takojšnji sodni nadzor utemeljenosti izrečenega ukrepa in nenehno preverjanje, ali je izvajanje ukrepa za varstvo koristi otroka še potrebno. Pomembne novosti se nanašajo na skrbno ločitev pristojnosti sodišča od pristojnosti Centrov za socialno delo, pri izrekanju ukrepov za varstvo koristi otrok ter njihovo medsebojno sodelovanje.
Ključne besede: Otrokove pravice, korist otroka, roditeljska pravica, starševska pravica, Družinski zakonik, pravica otroka do posebnega varstva in skrbi, spoštovanje družinskega življenja, posegi države v družino, ogroženi otrok, ukrepi za varstvo koristi otrok, nujni ukrepi.
Objavljeno: 08.09.2010; Ogledov: 3500; Prenosov: 499
.pdf Celotno besedilo (881,28 KB)

5.
REPRESIVNA VZGOJA V DRUŽINI
Vesna Černec, 2010, diplomsko delo

Opis: Družina je osnovna primarna celica družbe. Posebnost družine so čustva ljubezni, in to pri medsebojnih stikih, ki vežejo med seboj starše in otroke. Otroke vzgajamo s svojo navzočnostjo v njihovem življenju. To pomeni, da vplivamo nanje s sleherno obliko vedenja, ki so mu priča. Vse kar počenjamo in govorimo, spremljajo razna čustva in razpoloženja. Vrednote in napotki za vedenje in seznanjanje z življenjskimi dejstvi se prenašajo v družini od odraslih na otroke po različnih poteh. Vzgoja otroka na vseh stopnjah njegovega razvoja bo staršem in vzgojiteljem v mnogočem olajšana, če bodo poznali in upoštevali otrokove socialne potrebe. Vzgoja je posebna dejavnost ljudi v družbi, nujna je za obstoj družbe in posameznika. Diplomska naloga je razdeljena na poglavje o vzgoji kjer ima pomembno vlogo avtoriteta staršev. V drugem poglavju je predstavljena družina. Vključen je položaj otroka v družini, družinska vzgojna sredstva ter nagrajevanje in kaznovanje. Raziskave kažejo, da je oče bolj kaznovalen in zastrašujoč kot mati in glede na ta pričakovanja tudi bolj učinkovit . V tretjem poglavju je v ospredju represija v družini, ki vpliva na otrokov duševni razvoj. Pri takem otroku je verjetno, da bo imel tudi sam čustvene motnje ali pa bo agresiven in surov. Pomembna je tudi vzgoja v šolo in vplivi le te na otroka. Zadnje poglavje je namenjeno otrokovim pravicam in Konvenciji o otrokovih pravicah. Pri tem se pojavi vprašanje: Ali so otroci v družinah deležni teh pravic? V kolikšni meri jih starši kršijo in v kolikšno meri uresničujejo? Kakšne so posledice represivne vzgoje za otroke pri vključevanju v družbo in kako družba ukrepa v dobro otrok?
Ključne besede: vzgoja, družina, otrokove pravice, represivna vzgoja, kazen, vzgojni stili, vzgojne metode, avtoriteta staršev.
Objavljeno: 04.11.2010; Ogledov: 4349; Prenosov: 836
.pdf Celotno besedilo (687,00 KB)

6.
ŠOLA IN OTROKOVA PRAVICA POVEDATI SVOJE MNENJE
Staša Račnik, 2010, diplomsko delo

Opis: Otrokom pripadajo temeljne človekove pravice in svoboščine, v skladu z njihovo starostjo in zrelostjo. Te so opredeljene v številnih mednarodnopravnih aktih, med katerimi so najpomembnejši v diplomskem delu tudi omenjeni. Otrokom pripada posebno varstvo in skrb, zato jim pripadajo tudi posebne pravice, opredeljene v Konvenciji ZN o otrokovih pravicah, Evropski konvenciji o uresničevanju otrokovih pravic in v drugih aktih. V diplomskem delu so omenjeni tudi Ustava RS, zakoni, ki dajejo otroku pravico, da pove svoje mnenje in relevantni predpisi s področja šolstva. Prav tako je na kratko opisana tudi svoboda izražanja. Za boljše razumevanje področja otrokovih pravic je potrebno najprej opredeliti pojem otroka, razložiti njegov prehod od objekta pravic k subjektu, ter opisati njegove pravice. Otrokom so pravice zagotovljene tudi na področju izobraževanja. Najpomembnejša je že sama pravica do izobraževanja. Države, ki spoštujejo človekove pravice, morajo namreč zagotavljati pogoje za izobrazbo svojih državljanov. V šoli imajo otroci tudi pravico do varnosti, svobode izražanja, vesti, zasebnosti, družinskega življenja ter zbiranja in združevanja. Pomembno je, da ima otrok možnost sodelovati v vseh postopkih v zvezi z njim in da lahko izrazi svoje mnenje. Pravica do izražanja mnenj se v šoli uresničuje na različne načine. V nekaterih primerih otrokove pravice uveljavljajo starši, v drugih pa otroci sami. Ta pravica se različno uresničuje v osnovnem in v srednjem izobraževanju, saj imajo v slednjem otroci več možnosti, da sami poskrbijo za svoje pravice. Pri tem pa se postavlja vprašanje, če je v šoli ta pravica res dovolj uresničena in s tem zagotovljena največja korist otroka.
Ključne besede: Človekove pravice, otrokove pravice, svoboda izražanja, otrok, vzgoja in izobraževanje, šola, pravica povedati svoje mnenje, pravice in dolžnosti učencev.
Objavljeno: 29.09.2010; Ogledov: 5873; Prenosov: 366
.pdf Celotno besedilo (530,45 KB)

7.
VPLIV IGER NA SREČO NA DRUŽINSKO ŽIVLJENJE
Andreja Litrop, 2011, diplomsko delo

Opis: Osrednja tema diplomske naloge je vpliv iger na srečo na družino. Igra spremlja človeštvo že skozi vso zgodovino. Oblikovno in vsebinsko so se igre skozi čas spreminjale, spreminjala pa se je tudi njihova pravna ureditev. Osredotočili se bomo na trenutno pravno ureditev. Tako kot v večini držav članic Evropske Unije, tudi pri nas, v Republiki Sloveniji, velja načeloma prepoved prirejanja iger na srečo, ki pa ni absolutna. Obstajajo namreč tudi izjeme, ki so v domeni posamezne države članice Evropske Unije, ko se ob izpolnjevanju zelo strogih pogojev in pod nadzorom s strani države, igre na srečo lahko prirejajo. V diplomski nalogi bomo pisali prav o teh vrstah iger na srečo, ki se sicer legalno prirejajo, ampak imajo vseeno negativen vpliv na posameznika in družino. Prekomerno igranje na srečo ima lahko poleg možnosti hitrega zalužka tudi negativne posledice za posameznika in družino. Posameznika pogosto pahne na družbeno dno. V takih primerih to pogosto ni več problem posameznika, ampak preraste v problem celotne družine, ki je od tega posameznika popolnoma ali deloma odvisna. Zanimalo nas bo, kako igre na srečo vplivajo na posameznika in družino. Raziskati bomo poskušali, v kolikšni meri je razširjena zasvojenost z igrami na srečo in kakšne so lahko posledice prekomernega igranja na srečo. Na pravnem področju bomo opisali institute, ki so kakorkoli povezani z igrami na srečo in so posameznikom na voljo v skrajnih situacijah in s katerimi lahko škodljive posledice prekomernega igranja na srečo preprečimo ali pa vsaj omejimo. Posegli bomo na področje družinskega, dednega in kazenskega prava. Vključili bomo tudi sodno prakso s tega področja.
Ključne besede: igre na srečo, zasvojenost, družina, družinsko pravo, otrokove pravice
Objavljeno: 01.02.2011; Ogledov: 1953; Prenosov: 192
.pdf Celotno besedilo (523,78 KB)

8.
DELOVANJE CENTRA ZA SOCIALNO DELO, KADAR JE OTROK ŽRTEV NASILJA V DRUŽINI
Jovita Kovač, 2011, diplomsko delo

Opis: Marca l. 2008 je začel veljati Zakon o preprečevanju nasilja v družini, ki definira družinsko nasilje in vlogo ter naloge državnih organov, nosilcev javnih pooblastil in javnih služb ter nevladnih organizacij, ki imajo zakonsko dolžnost prijaviti nasilje in kasneje sodelovati pri obravnavi žrtev nasilja. Zakonodaja določa posebno varstvo otrok, ki so žrtve nasilja tudi, kadar niso neposredno napadeni. V letih 2009 in 2010 sprejeti pravilniki, določajo pravila postopanja ob zaznavi družinskega nasilja za organe in organizacije, ki se najpogosteje srečajo s tovrstnim nasiljem in jim nalagajo dolžnost medsebojnega obveščanja in sodelovanja. Večinoma je reševanje te problematike le eno izmed delovnih področij pristojnih institucij, zato jim zakon predpisuje dolžnost prednostne obravnave nasilja v družini. Področje nasilja v družini ureja več zakonov in podzakonskih aktov, žrtev mora sprožati različne postopke pred različnimi institucijami za izstop iz nasilnega odnosa. Otroci večinoma nimajo procesne sposobnosti. V primerih, ko iz objektivnih razlogov otroka ne more zastopati starš, zakonodaja predvideva različne vrste zastopanja. Glavna vloga centra za socialno delo je koordinacija med vsemi institucijami pri pomoči in reševanju socialnih in materialnih stisk žrtve ter organizacija multidisciplinarnih timov. Center za socialno delo pomaga tako žrtvi, kot povzročitelju nasilja, preko socialnovarstvenih storitev. Kadar je žrtev družinskega nasilja otrok, center lahko ukrepa po družinski zakonodaji. Nov Družinski zakonik bo centrom odvzel pristojnost za odločanje o odvzemu otrok staršem, prinesel pa bo nekatere nove ukrepe za pomoč ogroženim otrokom.
Ključne besede: družinsko pravo, nasilje v družini, otrok, otrokove pravice, center za socialno delo, socialnovarstvene storitve, ukrepi po družinski zakonodaji, multidisciplinarno sodelovanje
Objavljeno: 20.01.2011; Ogledov: 2768; Prenosov: 399
.pdf Celotno besedilo (431,43 KB)

9.
PRAVNI IN DEJANSKI POLOŽAJ OTROK S POSEBNIMI POTREBAMI V OSNOVNI ŠOLI
Sandra Vezonik, 2011, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu je obravnavana pravica otrok s posebnimi potrebami do enakega dostopa do izobraževanja, proces integracije teh otrok v redno šolo in njihov dejanski položaj. Obravnavana problematika je razdeljena na štiri temeljne dele. Na začetku avtorica opredeli otroke s posebnimi potrebami ter nas seznani s pojmoma inkluzivno izobraževanje in integracija. Sledi kratek prikaz šolanja in izobraževanja otrok s posebnimi potrebami skozi zgodovino. V drugem delu so obravnavane otrokove pravice, poudarek je na pravici do izobraževanja in uresničevanju te pravice pri otrocih s posebnimi potrebami. Navedeni so pomembnejši mednarodnopravni dokumenti, ki zadevajo to problematiko. Sledi pregled nacionalne zakonodaje otrok s posebnimi potrebami ter njihove vzgoje in izobraževanja. Predstavljen je potek usmeritev otrok s posebnimi potrebami, dejanski položaj skozi pregled sodnih odločb. Avtorica v prilogi opravi intervju z deklico, učenko s posebnimi potrebami in njenim učnim spremljevalcem. V zadnjem delu sledi pregled tujih pravnih izkušenj s področja izobraževanja otrok s posebnimi potrebami. Prikazan je proces integracije v Avstriji in primerjava z našo zakonodajo.
Ključne besede: otrokove pravice, pravica do izobraževanja, otroci s posebnimi potrebami, inkluzija, integracija
Objavljeno: 24.03.2011; Ogledov: 3061; Prenosov: 378
.pdf Celotno besedilo (387,06 KB)

10.
Iskanje izvedeno v 0.22 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici