| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 16
Na začetekNa prejšnjo stran12Na naslednjo stranNa konec
1.
UREDITEV STIKOV MED STARŠI IN OTROCI Z VIDIKA VAROVANJA OTROKOVIH KORISTI
Maja Damiš, 2010, diplomsko delo

Opis: V diplomski nalogi, ki je pred vami, je predstavljena problematika ureditve stikov med starši in otroci z vidika varovanja otrokovih koristi. Delo je sistematično razdeljeno na različna poglavja, izhodišče diplomske naloge pa predstavljajo razmerja med starši in otroci, znotraj katerih je predstavljena roditeljska pravica, izvrševanje in nadzorstvo nad izvrševanjem le-te. Nadalje sledi poglavje, v katerem je predstavljeno določanje stikov med starši in otroci, kjer je natančno prikazano, kdo ima pravico do stikov, določanje stikov s tretjimi osebami in način, kako se ti stiki določajo. Znotraj tega se pojavljajo različne pristojnosti centra za socialno delo in sodišča, predstavljena je razmejitev med njima, kakor tudi njuno sodelovanje, nenazadnje je predstavljeno tudi sodno izvedenstvo pri odločitvah o dodelitvi otrok v vzgojo in varstvo ter urejanje osebnih stikov. Kot način določanja stikov med starši in otroci, je predstavljena tudi družinska mediacija in primerjalna ureditev družinske mediacije po posameznih evropskih državah. Del poglavja zajema tudi zagovorništvo otroka. Tretje poglavje zajema izvajanje stikov, začasne odredbe in pa izvršitev odločb o osebnih stikih ter izvršitev odločb o prepovedi stikov. Nadalje sledi poglavje o neizvajanju stikov in morebitne sankcije zaradi neizvajanja stikov. V petem poglavju so razdelani ukrepi za varovanje koristi otrok v družinskih postopkih po slovenskem in angleškem pravu. Nenazadnje so predstavljene nekatere konvencije, ki urejajo predmetno zadevo. Delo zavzema družinskopravno ureditev, pomeni, da so uporabljeni predvsem zakoni s področja družinskega varstva, prav tako pa tudi konvencije, ki ščitijo pravice in koristi otroka. Seveda so skozi celotno diplomsko nalogo poleg teorije predstavljeni tudi različni primeri iz sodne prakse.
Ključne besede: otrok, otrokova korist, otrokovo mnenje, stiki, družina, roditelji, roditeljska pravica
Objavljeno: 11.10.2010; Ogledov: 7693; Prenosov: 862
.pdf Celotno besedilo (1010,56 KB)

2.
RAZVEZA STARŠEV KOT OBLIKA PSIHIČNEGA NASILJA NAD OTROKI
Andreja Kozel, 2010, diplomsko delo

Opis: Razveza zakonskih ali zunaj zakonskih partnerjev (v nadaljevanju razveza partnerjev) dandanes ni več redkost. Statistični podatki kažejo, da v Sloveniji razpade vsaka tretja zakonska zveza. Razveza partnerjev je lahko stresna tako za starša kot tudi za otroka. Otroci ob razvezi staršev trpijo, zato morajo starši otrokom prenesti novico s čim večjo občutljivostjo, tako da bo za otroka to čim manj boleče. Otroci se pogosto čutijo krive za razvezo staršev, zato morajo starši glede na otrokovo starost primerno oblikovat pogovor, ki bo otroku dal občutek, da razveza nikakor ni njegova krivda. Seveda se otroci na novico o razvezi različno odzovejo. Na to vpliva njihova starost, okolje in okoliščine, v katerih odraščajo, otrokov karakter in pa seveda tudi starši. Pri razvezi partnerjev je zelo pomembno, da skušata starša zgladiti nesporazume in se ne prepirata v otrokovi navzočnosti. Vendar pa starši prepogosto ob razvezi pozabijo na otrokove potrebe in postavijo svoje potrebe pred njegove. Tako se lahko med staršema vname boj za skrbništvo nad otrokom. Zakon o zakonski zvezi in družinskih razmerjih (v nadaljevanju ZZZDR) določa, da se morata starša sama sporazumeti, pri kom bo otrok živel. Če se o tem ne moreta sporazumeti sama, odloči o tem sodišče. Prav tako mora sodišče upoštevati mnenje otroka, starega nad 15 let in ki je dovolj razsoden, da sam pove, pri katerem od staršev ali tretji osebi želi živeti. Razveza partnerjev je za otroka lahko psihično zelo naporna, kar vpliva na njegov uspeh v šoli, na njegovo samozavest in samopodobo, lahko zaide v slabo družbo, se vda drogi in ne nazadnje lahko razveza staršev vpliva tudi na kasnejše slabše zdravstveno stanje. Starši se ne zavedajo, da nad otrokom izvajajo psihično nasilje s tem, ko otroci nemo opazujejo in poslušajo prepire staršev, tudi prepire glede skrbništva. Premalo se zavedajo, da je že sama razveza brez prepiranja za otroka naporna in stresna. Otrok nenadoma ostane brez enega od staršev, zgodi se lahko, da se mora privaditi na novo okolje, novo šolo, pridobiti mora nove prijatelje, kar je v otroških letih, ki bi morala biti brezskrbna in polne otroških vragolij, zelo naporno in stresno.
Ključne besede: družina, razveza partnerjev, psihično nasilje, pravice otrok, otrok, otrokova korist
Objavljeno: 29.10.2010; Ogledov: 4541; Prenosov: 362
.pdf Celotno besedilo (421,00 KB)

3.
PRAVICA OTROKA DO SVOBODE VESTI
Monika Pevec Forštner, 2010, diplomsko delo

Opis: Prvi zametki razvoja pravice otroka do svobode vesti segajo od sužnjelastniške grške in rimske patrie potestas, preko različnih pravnih dokumentov, ki so svobodo vesti prepovedale ali omejevale do novejših teorij prežetih s humanizmom, ki so začele svobodo vesti tolerirati in kasneje dovoljevati kot primarno osebno človekovo pravico. V diplomski nalogi so najprej opredeljeni pojmi: »otrok«, »pravica«, »svoboda«, »svoboščina« in »vest«. V 17. stoletju naj bi bili »otroci« še pod popolno jurisdikcijo staršev. Kasneje je viden postopen prehod pravic s staršev na otroka. Danes je »otrok« v t.i. »svobodni moderni družbi« nosilec pravice do svobode vesti, mišljenja in vere. Beseda »otrok« ni vedno vezana na starost otroka (18 let), ampak v posamičnih določbah tudi na njegovo poslovno sposobnost, telesno in duševno zdravje, kar je v pravni korelaciji z roditeljsko pravico. »Pravice« so regulatorji razmerij med odvisnimi družbenimi subjekti neenake družbene moči. Gre za dominacijo močnejšega nad šibkejšim - otrokom, pri kateri se vzpostavljajo kompromisne meje in možnosti konfliktov. Pravica do svobode vesti je izrazito naravna pravica, ki je skupna vsem ljudem, splošna, temeljna, nepremoženjska, osebna (osebnostna), civilno pravna, neodtujljiva (neprenosljiva), spremenljiva in večrazsežnostna. Dolgo časa se je »svoboda vesti« navezovala le na verske opredelitve, v novejšem času pa je dobila posveten pomen. Gre za duševen proces — metafizična in etična vprašanja, ki se odmikajo pravniški kategorizaciji. Ta vprašanja so obravnavali mnogi primeri Evropskega sodišča za človekove pravice: Kokkinakis: Grčija (1993), Buscarini: San Marino (1999), Campbell: Cossans (1982), Arrowsmith: Anglija (1978). Pravica do svobode vesti se povezuje z večimi človekovimi pravicami, kot so; pravica do svobodnega izražanja (verbalno izražanje, izražanje v pisni obliki, oblačenje, izkazovanje ljubezenskih čustev, osebna imena otrok). To izražanje je pri otrocih lahko sporno predvsem v šoli. Gre za izražanje otrok ter izražanje javnih institucij. Pravica do družinskega življenja in zasebnosti, ki se pojavlja v razmerju »otrok — šola« ter »otrok-starši« v povezavi popolnim izvrševanjem roditeljske pravice in s tem varovanja otrokovih koristi. Pravica do izobraževanja, ter v zvezi s tem prepoved indoktrinacije države oziroma šol. Pravica do zbiranja in združevanja v šolskih prostorih ali zunaj pouka. Pravo ureja razmerja med posameznikom in državo ter med posamezniki kot nosilci pravic in obveznosti. Pri tem sta pomembna otrokov položaj v družini, pooblastila oziroma pravice staršev (izvrševanje roditeljske pravice), ter položaj otroka v razmerju do države (šolstvo, zdravstvo, centri za socialno delo, vzgojni zavodi). »Družina« je najožja življenjska skupnost, kjer imajo starši pravico, da zagotovijo svojim otrokom versko in moralno vzgojo, v skladu s svojim prepričanjem in otrokovo starostjo in zrelostjo, ter njihovo, t.j. otrokovo svobodo vesti, z versko in drugo opredelitvijo ali prepričanjem, tako, da otrokom pojasnjujejo ali svetujejo. Imajo tudi pravico, da država na področjih, ki so v njeni pristojnosti, spoštuje njihove predstave o vzgoji in pouku. Poseganje države v to zasebno sfero svobode vesti je omejeno, oziroma se lahko omeji samo pod zakonsko določenimi pogoji. Država ima dolžnost zagotoviti, da se v šolah ne dogaja indoktrinacija. Država je dolžna, da religiozna in filozofska prepričanja staršev spoštuje v celotnem šolskem izobraževalnem programu, kar pomeni, da jih priznava, upošteva in vzame v obzir. Možni so različni konflikti , kolizije med državo, šolo in starši. Vsebinska razlika med razmerjem starši (kot zastopniki otroka) in državo, ter v razmerju staršev do otroka, je razvidna tudi iz 41. člena Ustave RS. Prvi del te določbe je namenjen varovanju starševskih pravic pred neupravičenim vmešavanjem države in tretjih oseb in določa, da imajo starši pravico, da v skladu s svoj
Ključne besede: človekova pravica, otrokova pravica, svoboda vesti, svoboščina, pravica do svobodnega izražanja, največja otrokova korist, roditeljska pravica, kolizija - konflikt med interesi, religiozno in filozofsko prepričanje, indoktrinacija, edukacija, primarno pravno varstvo otroka, laična država
Objavljeno: 07.12.2010; Ogledov: 4218; Prenosov: 396
.pdf Celotno besedilo (1,06 MB)

4.
PRAVICE OTROKA V DRUŽINSKIH SPORIH V ZVEZI Z DODELITVIJO V VZGOJO, VARSTVO IN OSKRBO TER STIKI Z DRUGIM RODITELJEM
Nina Kurnik, 2013, diplomsko delo

Opis: Avtor sledeče diplomske naloge se ukvarjam z vprašanjem ureditve položaja mladoletnih otrok ob razvezi zakonske zveze ter njihovimi pravicami, ki jim pripadajo v vseh postopkih, kjer se odloča o zanje ključnih vprašanjih. V tej zvezi je ključnega pomena, da ureditev na svetovni, evropski in državni ravni otrokom priznava pravico izraziti svoje mnenje, ki ga morajo, v kolikor je to v skladu z otrokovo koristjo, upoštevati vsi organi, ki odločajo o ključnih vprašanjih, ki se nanašajo na vzgojo, varstvo, preživljanje, stike z drugim roditeljem in tudi sorodniki, v primerih, ko starši zaradi razveze zakonske zveze bodisi razpada izvenzakonske skupnosti živijo ločeno od otrok. V ta namen sem opravila pregled tujih in nacionalnih predpisov, ki urejajo to področje in pregled evropske ter nacionalne sodne prakse. Zaključim lahko, da se je vloga otroka v teh postopkih spremenila v tej smeri, da otrok v postopkih, kjer se odloča o njegovih pravicah, ni le objekt, temveč gre trend razvoja v smeri, da je otroku priznana aktivna vloga, s čimer postaja subjekt – nosilec pravic, njegovo mnenje pa je potrebno upoštevati vedno, kadar to dopuščajo njegove koristi.
Ključne besede: Otrok Stiki Pravice Največja otrokova korist Aktivna vloga Mnenje otroka
Objavljeno: 06.02.2013; Ogledov: 1640; Prenosov: 281
.pdf Celotno besedilo (324,55 KB)

5.
POSVOJITEV OTROK IZ RUSKE FEDERACIJE
Jelena Štajmec, 2013, diplomsko delo

Opis: Cilj posvojitve je najti otroku primerne starše, ki bodo v celoti zapolnili in nadomestili praznino od trenutka, ko so izgubili vez z biološkimi starši. Gre za zahteven proces, kjer morajo aktivno in predvsem v korist otroka sodelovati različni subjekti in pristojni državni organi. Kompleksnost postopka in izpostavljenost morebitnim tveganim situacijam pride toliko bolj do izraza v primeru meddržavne posvojitve. Ker je pravna ureditev instituta posvojitve že na nacionalni ravni v različnih državah različna, so zaradi poenostavitve postopkov in preprečitve morebitnih zlorab nujni mednarodni dogovori v obliki bilateralnih in multilateralnih sporazumov. Ker Ruska federacija ni ratificirala Konvencije o varstvu otrok in sodelovanju pri meddržavnih posvojitvah, se postopek v tej državi odvija na podlagi njihove zakonodaje. RS pa si v ta namen prizadeva z Rusko federacijo skleniti sporazum, ki bi olajšal zadeve pri zbiranju potrebne dokumentacije, poenostavil postopek v RS in uveljavil sistem neposrednega priznavanja odločb o posvojitvi, ki jih izda pristojno rusko sodišče, v RS. Kljub dražjemu postopku posvojitve otroka iz Ruske federacije, se zdi, da je več argumentov za takšno posvojitev kot proti njej. Sistem deluje, uspeh posvojitve je, ob izpolnjevanju potrebnih pogojev in predložitvi zahtevane dokumentacije, zagotovljen, poleg tega je otroka možno posvojiti v obdobju največ enega leta. Iz osebne izkušnje zakoncev, ki so v Moskvi posvojili rusko deklico, je mogoče skleniti, da je povezovanje s posvojitelji, ki so v preteklosti že posvojili otroka, in lastna iznajdljivost najboljša pot, kako priti do otroka v Ruski federaciji. Ustanavljanje institucij, ki bi posredovale med posvojitelji, centrom za socialno delo in državnimi organi v Ruski federaciji z namenom dodatne poenostavitve postopka predvsem posvojiteljem, pomeni izum birokracije in predstavlja le dodatne ovire na tej poti. Sodoben in uporabnikom prijazen sistem naj bo enostaven in pregleden. Le tako bo lahko tudi operativen in uspešen.
Ključne besede: posvojitev, postopek, otrok, otrokova korist, posvojitelj, socialno-skrbstveni organi, država sprejema, matična država, meddržavna posvojitev, Haaška konvencija o varstvu otrok in sodelovanju pri meddržavnih posvojitvah, sporazum.
Objavljeno: 09.06.2014; Ogledov: 1293; Prenosov: 147
.pdf Celotno besedilo (518,92 KB)

6.
POLOŽAJ OTROK PRI DRUŽINSKI MEDIACIJI
Erika Masten Toplak, 2014, diplomsko delo

Opis: Mediacija je zgodovinsko gledano, že zelo star izvensodni postopek reševanja sporov. Njeni začetki segajo že v čas sumerske kulture. Vseskozi je predstavljala sposobnost rešiti težavo brez posredovanja sodišča. Družinska mediacija je metoda, ki se uporablja za reševanje družinskih konfliktov, do katerih prihaja kljub veliki medsebojni čustveni povezanosti. Partnerja skleneta zakonsko zvezo, postaneta starša in s tem prevzameta veliko odgovornost. Vendar pa ob prenehanju njunega partnerskega odnosa, za vzdrževanje katerega se ali nista dovolj potrudila ali pa ni bilo mogoče najti rešitve, ne smeta pozabiti, da kljub vsemu, še vedno ostajata starša in da starševska vloga obstaja še naprej. Ob tem je potrebno urediti številna odprta vprašanja. Tako je družinska mediacija postopek reševanja nastalih sporov med zakoncema ob ločitvi ali razvezi, s katero se ob pomoči tretje nevtralne osebe, rešujejo odprta vprašanja glede delitve skupnega premoženja in glede urejanja razmerij med starši in otroki. V vsakem primeru ločitev staršev vpliva tudi na otroke. Pomembno je, da starša spore rešujeta čim manj obremenilno za otroke in da je takšen tudi pristop mediatorja, ki bi naj imel v ta namen ustrezna znanja in sodeluje kot udeleženec v postopku. Poglavitno vodilo družinske mediacije mora biti varstvo koristi otroka.
Ključne besede: mediacija, družinska mediacija, mediator, razveza zakonske zveze, zaščita otrok, otrokova korist
Objavljeno: 08.05.2014; Ogledov: 1159; Prenosov: 227
.pdf Celotno besedilo (1,13 MB)

7.
PRAVICA OTROKA DO ZASEBNOSTI
Urška Španinger, 2014, diplomsko delo

Opis: Zasebnost je ena izmed najpomembnejših človekovih pravic. Pojem zasebnosti pa postaja še pomembnejši, predvsem zaradi vedno večje individualizacije in s tem manjšega zaupanja med ljudmi, kakor tudi zaradi dostopnejših tehnologij, ki omogočajo nadzor in povezovanje pridobljenih osebnih podatkov. V diplomski nalogi je opredeljen pomen pravice do zasebnosti in njene značilnosti v današnji družbi, ki bi ji lahko rekli tudi kar družba nadzora. Pravica do zasebnosti nedvomno spada med najkompleksnejše človekove pravice in ta kompleksnost se začne že pri definiranju. Na prvih straneh sem skušala najti enotno in nedvoumno definicijo pravice do zasebnosti, v nadaljevanju pa sem opisala pravico do zasebnosti skozi njen zgodovinski razvoj. Izpostavila sem pravico do varstva zasebnosti, torej pravico, ki nam daje možnosti biti sam in obdržati kakšno skrivnost samo zase. Opisala sem tudi vse pomembnejše pravne dokumente, ki varujejo pravico do zasebnosti, tako na ravni Evropske unije in mednarodne skupnosti ter na nacionalni ravni. Razvoj pravice do zasebnosti in definicija pojma zasebnosti sta namreč zelo pomembna za nadaljnje razumevanje pravice do zasebnosti v slovenski zakonodaji ter uporabi in razlaganju pomena te pravice skozi domačo in tujo sodno prakso. V nadaljevanju sem se osredotočila na otrokovo pravico do zasebnosti in opisala pomembno vlogo otroka v razmerju do svojih staršev. Prav tako sem poskušala vsaj načelno opredeliti kako se uresničuje otrokova pravica do zasebnosti v razmerju do staršev, ki imajo roditeljsko pravico, da varujejo otrokove koristi. Dejstvo je, da se vsak starš odloča po subjektivnih merilih o tem, kdaj bi bilo primerno otroku zaupati in mu s tem dati postopoma vedno več zasebnosti. Izhodišče diplomske naloge torej predstavljajo razmerja med starši in otroci, znotraj katerih je predstavljena tudi roditeljska pravica, izvrševanje in nadzorstvo nad izvrševanjem le-te. Skozi diplomsko nalogo bom predstavila praktične primere mej otrokove zasebnosti in tako prikazala kompleksnost ter različnost tega pojma od primera do primera. Osredotočila sem se tudi na vlogo otroka in njegovo pravico do zasebnosti, ki jo udejanja v šoli. Dotaknila pa sem se tudi otrokove pravice do zasebnosti na internetu, saj je internet probleme zasebnosti prenesel v virtualni prostor, v katerem informacijsko komunikacijska tehnologija omogoča številne nove tehnične načine zlorab zasebnosti. Celotno nalogo sem sistematično razdelila na različna poglavja, kar diplomski nalogi daje večjo preglednost in s tem lažje razumevanje. V diplomskem delu sem se osredotočila predvsem na zakonodajo s področja varstva zasebnosti, prav tako pa tudi na konvencije, ki ščitijo pravice in koristi otroka.
Ključne besede: zasebnost, otrok, pravice otrok, pravica do zasebnosti, otrokova pravica do zasebnosti, otrokova korist
Objavljeno: 09.06.2014; Ogledov: 1410; Prenosov: 299
.pdf Celotno besedilo (785,72 KB)

8.
PREŽIVLJANJE OTROK - PRIMERJAVA MED SLOVENSKO IN NEMŠKO PRAVNO UREDITVIJO
Slavica Plevnik, 2014, diplomsko delo

Opis: Pojem preživnina oziroma s tujko alimenti in v nemškem jeziku »Unterhalt« predstavlja prispevek za preživljanje. Slednji je lahko v denarni ali v nedenarni obliki, ki ga je zavezanec dolžen zagotoviti upravičencu. Preživnina predstavlja solidaren, pravičen in etičen odnos med ljudmi, ki so medsebojno povezani na podlagi družinskega prava. Na žalost pa v praksi velikokrat vidimo, da se to načelo s strani družinskih članov ne upošteva. V nemškem pravnem sistemu je prišlo do reforme na področju družinskega prava. Reforma je stopila v veljavo 1. januarja 2008. Starši morajo svoje otroke preživljati, torej skrbeti za njihove potrebe, hrano, stanovanje, obleko, vzgojo, šolanje, strokovno izobrazbo. Vse to pa morajo straši izvajati v skladu s svojimi zmožnostmi. Dolžnost staršev je preživljanje svojih mladoletnih otrok in polnoletnih otrok, če se ti še redno šolajo. Pri tem pa poznamo različne izjeme. Za primere, ko preživninski zavezanec nima dovolj sredstev, da bi lahko preživnino plačal vsem svojim upravičencem, je določen vrstni red plačila preživnine upravičencem. Slednji je v nemškem pravu zelo dobro razdelan. Upravičenci do preživnine so razdeljeni v različne range. V nemškem pravnem sistemu je zakonsko določen znesek minimalne višine preživnine. Višina preživnine se določa glede na zmožnosti zavezanca in potrebe upravičenca, pri tem je bistveno, da se zagotovi otrokova korist. Nemška sodna praksa je za določanje preživnine izoblikovala posebno razpredelnico »Düsseldorfer Tabelle«. Česa podobnega v slovenskem pravnem redu ne poznamo. Gre za matematični izračun višine preživnine. Pri razpredelnici predstavlajo posebnost študentje. V slovenskem sistemu se preživnina določa povsem subjektivno s strani sodišča. Sodišče jo določa glede na potrebe otroka ter pridobitvene in materialne zmožnosti zavezanca. Gre za vrednotenje potreb in zmožnosti strank.
Ključne besede: Preživnina, otrok, zavezanec, upravičenec, nemški pravni sistem, slovenski pravni sistem, die Düsseldorfer Tabelle, višina preživnine, vrstni red, otrokova korist, zmožnosti zavezanca, potrebe upravičenca.
Objavljeno: 17.12.2014; Ogledov: 745; Prenosov: 205
.pdf Celotno besedilo (1,33 MB)

9.
MEDIATOR V DRUŽINSKI MEDIACIJI - PRIMERJAVA MED SLOVENIJO IN BRITANSKO KOLUMBIJO
Eva Ernestini, 2016, diplomsko delo

Opis: Mediacija je med alternativnimi oblikami reševanja sporov najbolj uspešna, saj je njeno bistvo rešiti sporna vprašanja, tako da bosta obe stranki zadovoljni. Diplomsko delo predstavi družinsko mediacijo kot metodo alternativne oblike reševanja sporov, pravno podlago za izvajanje družinske mediacije v Sloveniji, temeljne značilnosti in načela mediacijskega postopka. Posebej je izpostavljen otrok v mediaciji, saj je povezan preko načela varovanja otrokove največje koristi z mediatorjem in je pomemben člen mediacije, saj se starša opominja naj mislita na otrokove koristi in dosežeta sporazum glede spornih zadev. Bistvo mediacije je, da sta starša še naprej partnerja v odločitvah, ki vključujejo otroke v tednih, mesecih in letih, ki bodo sledila ločitvi. Kot osrednja tema je izpostavljen mediator in njegova vloga v družinski mediaciji. Kljub njegovi nepristranskosti in nevtralnosti in brez možnosti končnega odločanja, spoznamo njegovo delo, načela mediacije, ki jih mora upoštevati in etična načela. Predstavljeno je delo mediatorja v družinski mediaciji v Britanski Kolumbiji, njegova zakonodajna ureditev in načela, ki jih mora spoštovati.
Ključne besede: alternativno reševanje sporov, mediacija, družinska mediacija, mediator, konflikt, otrokova korist.
Objavljeno: 21.07.2016; Ogledov: 516; Prenosov: 85
.pdf Celotno besedilo (898,47 KB)

10.
PRAVNO VARSTVO PREMOŽENJA MLADOLETNIH OTROK
Vesna Lukić, 2016, magistrsko delo

Opis: Otrokom je namenjeno posebno varstvo, saj so najšibkejša družbena skupina. Povsod po svetu so v ospredju največje koristi otrok, ki jih posamezne države z nacionalno zakonodajo v skladu z mednarodnimi pravili ustrezno varujejo, a kljub temu prihaja do zlorab otrokove osebnosti in pravic, oziroma njihovi interesi niso zadostno zaščiteni. Pravica do premoženja je le ena izmed pravic otroka, ki je prav tako pomembna. S tem, ko se skuša zaščititi interese in koristi otrok, se v določeni meri krši oziroma poseže v pravice staršev na drugi strani in ravno ločnica med tema je ključnega pomena. Za premoženje otrok skrbijo starši, a je to premoženje vseeno potrebno ustrezno zavarovati s strani državnih organov (sodišč in centra za socialno delo) z ustreznimi instituti. Tu se pa postavlja vprašanje, ali so te možnosti resnično učinkovite tudi v praksi, kajti potrebno je zavarovati premoženje otrok in hkrati poskrbeti, da so zadovoljene njihove potrebe. Tudi mladoletniki sklepajo pravne posle, a je veljavnost le-teh vezana na določene predpisane pogoje. Za določene posle je poleg splošnih predpostavk za veljavnost pravnih poslov potrebno, da dajo starši ali zakoniti zastopniki predhodno soglasje k sklepanju poslov, ali pa da jih starši naknadno odobrijo. Za pomembnejše pravne posle je potrebno še soglasje centra za socialno delo, zlasti kadar gre za odsvojitev ali obremenitev premoženja otrok. Zakon o zakonski zvezi in družinskih razmerjih izrecno ne daje odgovora na vprašanje, kateri posli so to, temveč je to potrebno izluščiti iz sodne prakse, pri čemer se postavlja vprašanje, ali je le ta enotna. Po mnenju mnogih kritikov sta praksa sodišč in praksa centrov za socialno delo neenotni. Pomembna je analiza, koliko centri za socialno delo in sodišča dejansko upoštevajo okoliščine določenega primera, ko gre za odsvojitev in obremenitev premoženja oziroma sklepanja pravnih poslov na sploh in če preverjajo resničnost trditev staršev oziroma zakonitih zastopnikov v sodnih in upravnih postopkih in ali pri tem upoštevajo interese otrok. Ugotovitve kažejo, da odločajo o koristih otrok različni organi v različnih postopkih, toda ali je takšna ureditev smiselna oziroma ali koristi otrokom ter ali so pravice otrok s takšno ureditvijo zadostno zavarovane. V nalogi bodo med ostalim predstavljeni kolizijski skrbnik, varuh otrokovih pravic in zagovornik otrok kot tudi drugi instituti, njihov pomen oziroma vpliv na dodatno varstvo premoženjskih koristi otrok. V nalogi bodo predstavljene predvsem pomanjkljivosti veljavne pravne ureditve, predlagane spremembe in možne rešitve, za katere menim, da bi bile ustrezne.
Ključne besede: otrok, otrokova korist, otrokove pravice, roditeljska pravica, ukrepi države za varovanje koristi otrok, premoženje otroka, sodno varstvo, upravni postopek, pravni posel, kolizijski skrbnik, varuh otrokovih pravic, zagovornik.
Objavljeno: 20.09.2016; Ogledov: 899; Prenosov: 76
.pdf Celotno besedilo (1,35 MB)

Iskanje izvedeno v 0.27 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici