| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 27
Na začetekNa prejšnjo stran123Na naslednjo stranNa konec
1.
POSTAVLJANJE IN KRŠITEV MEJA - KAJ POMENIJO ODZIVI STARŠEV, KI DAJO IN NE DAJO PODPORE OTROKU
Judita Kosi, Monika Žökš, 2009, diplomsko delo

Opis: V diplomski nalogi v teoretičnem delu sta predstavljeni primerjavi med odzivi staršev, ki izražajo podporo otroku in odzivi staršev, ki ne izražajo podpore otroku. Raziskave so bile izvedene med starši, ki imajo otroke v vrtcih, in starši, ki imajo otroke doma v varstvu. Sam namen raziskovanja je bil ugotoviti njihovo razumevanje o pomembnosti dajanja podpore in o škodljivosti ne dajanja podpore, s katerimi močno vplivajo na otrokov celostni razvoj (odvračajo od doživljanja občutkov in jemljejo odgovornosti otroku za svoje izbire). Metodologija temelji na deskriptivni raziskovalni metodi. Uporabljena je bila kvantitativna raziskovalna tehnika z anketnim vprašalnikom zaprtega tipa. Raziskava je pokazala, da starši delno razumejo pomembnost dajanja podpore in škodljivosti ne dajanja podpore otroku. Njihova intenzivna podpora se kaže takrat, kadar je njihov otrok v stiski (ga potolažijo in mu prisluhnejo, kadar se poškoduje in ga kaj boli) v situacijah, ki se velikokrat dogajajo v vsakdanjem življenju. Nepodpiranja pa pravzaprav ni niti močno čutiti. Najpogostejši pozitivni odzivi staršev so, da moramo otroku pri postavljanju meja dovoliti, da je odgovoren za svoja dejanja. Starši navajajo večje težave pri postavljanju meja in spreminjanju že postavljene meje. Najizrazitejša razlika, ki jo je raziskava pokazala med dajanjem in ne dajanjem podpore, je pri pojmu meja, pri katerem starši otrok v vrtcih uporabljajo mejo kot temelj, medtem ko se drugi starši porazdelijo v večji meri med vse tri odgovore. Kljub temu pa raziskava ne kaže, da bi starši imeli večje težave pri dajanju podpore pri vzgoji svojih otrok.
Ključne besede: KLJUČNE BESEDE: odzivi staršev, starši otrok v vrtcih, starši nasploh, pomembnost dajanja podpore, škodljivost ne dajanja podpore, otrokov celostni razvoj.
Objavljeno: 17.11.2009; Ogledov: 2214; Prenosov: 229
.pdf Celotno besedilo (423,86 KB)

2.
ELEMENTARNE IGRE ZA UVAJANJE V IGRANJE MALEGA ROKOMETA
Suzana Cimerman, 2009, diplomsko delo

Opis: Cilj tega diplomskega dela je bil zbrati primerne elementarne igre za uvajanje v mali rokomet. Beseda "primerne" se nanaša predvsem na otrokov razvoj, kar pomeni, da moramo slednjega poznati, da lahko izberemo igre prilagojene otrokovi razvojni stopnji. Naša ciljna skupina otrok je bila od šestega do enajstega leta starosti. V tem obdobju se otrok razvija na vseh področjih - telesno, gibalno, spoznavno, čustveno in moralno, zato moramo ta področja upoštevati pri načrtovanju učnega procesa. Preden smo se sploh lahko posvetili zbiranju iger, smo se morali spoznati z osnovnimi podatki o igrah nasploh in podrobneje o elementarnih igrah. Igra je otrokova prva dejavnost, ki ima velik pomen za razvoj njegove osebnosti. Igre se pojavljajo v različnih strukturah in na različnih področjih. Naše zanimanje pa je bilo usmerjeno predvsem na športno področje - v elementarne igre, kot osnovne gibalne igre z rokometno motoriko. V diplomskem delu so tako izbrane primerne elementarne igre, s katerimi lahko otroku omogočimo, da razvije in utrdi osnovne rokometne prvine, še preden se spozna z dejansko igro malega rokometa. Tako mu hkrati damo popotnico, s pomočjo katere pozneje lažje in uspešneje usvaja mali rokomet.
Ključne besede: otrokov razvoj, igre, elementarne igre, mali rokomet
Objavljeno: 08.10.2009; Ogledov: 5535; Prenosov: 1088
.pdf Celotno besedilo (1,43 MB)

3.
VPLIV VRSTNIKOV NA OTROKOV RAZVOJ
Julija Klinc, 2011, diplomsko delo

Opis: V diplomski nalogi z naslovom Vpliv vrstnikov na otrokov razvoj smo predstavili pomembnost družbe za predšolskega otroka in vplive na njegov razvoj, pri tem pa posebej izpostavili vrstnike iz istospolnih družin. V teoretičnem delu smo preučili znanstvena spoznanja o vplivih staršev in vrstnikov. Opisali smo otrokov socialni in kognitivni razvoj ter igro otrok. Teoretični del smo zaključili s spoznanji o otrocih, ki imajo starše istega spola. V empiričnem delu smo raziskali odnos staršev do njihovih otrok in ugotavljali razlike v vedenju mam in očetov. Raziskali smo tudi, kakšen je po mnenju staršev odnos otrok do vrstnika iz istospolnih družin. V raziskavo smo vključili 83 staršev otrok iz Vrtca Otona Župančiča v Mariboru. Rezultati so pokazali, da obstajajo v vedenju mam in očetov do otroka majhne razlike. O tem, kakšen je odnos otrok do vrstnika istospolnih staršev, je bila večina anketiranih staršev prepričana, da se njihovi otroci ne vedejo odklonilno.
Ključne besede: igra, istospolna družina, otrokov razvoj, predšolski otroci, vloga staršev, vpliv vrstnikov
Objavljeno: 09.05.2011; Ogledov: 3069; Prenosov: 595
.pdf Celotno besedilo (799,27 KB)

4.
KAKO PREDŠOLSKI OTROK DOJEMA DOBRO OSEBO
Katja Anderlič, 2011, diplomsko delo

Opis: V diplomski nalogi Kako predšolski otrok dojema dobro osebo je v teoretičnem delu nekaj besed iz literature namenjenih predstavitvi in bolj natančni opredelitvi pojmov morala, etika, moralna dilema ter različnim vidikom morale, ki jih stroka pozna, saj nam to omogoča boljše razumevanje poglavitnih moralnih idej o dobrem. Dotaknemo se tudi moralnih teorij, ki jih omenja mnogo avtorjev, in dejavnikov, ki vplivajo na otrokov moralni razvoj. Otrokov moralni razvoj je razvejan sistem, ki vpliva na njegove moralne odločitve in na podlagi teh odločitev lahko govorimo o vrednosti življenja, ki ga nekdo živi. Vrednost življenju pa poleg lastnih odločitev dajejo tudi odločitve soljudi. Na podlagi teh predšolski otrok ocenjuje in vrednoti osebo kot dobro ali slabo. Osnovna naloga diplomske naloge je predstaviti videnje in dojemanje dobrega kot osnovnega pojma ter dojemanje dobre osebe s strani predšolskega otroka, hkrati pa tudi osvetliti, kaj vpliva na otrokovo dojemanje dobrega in dobre osebe. V empiričnem delu se bolj podrobno posvetimo vrednotenju in ocenjevanju dobre osebe. S pomočjo ankete, ki jo z otroki izvajamo individualno in načrtno, skušamo ugotoviti, kako otrok sploh razume pojem dobrega, kaj pojem dobrega vse vključuje, kdo je zanj dober in kdo slab, ter kakšen je nabor razlogov za neko moralno dejanje, ki ga izvaja dobra oseba. Končna spoznanja govorijo o tem, da se predšolski otrok pri dojemanju dobrega opira predvsem na svoje lastne izkušnje in znanja, ki jih že ima, hkrati pa ne ignorira mnenja njemu pomembnih najbližjih ljudi – staršev, ki mu predstavljajo avtoriteto.
Ključne besede: Morala, dobro, dobra oseba, dobro življenje, moralne teorije, moralni razvoj, pomen dobrega, otrok, predšolski otrok, otrokov moralni razvoj, moralno dojemanje otroka.
Objavljeno: 19.05.2011; Ogledov: 2327; Prenosov: 557
.pdf Celotno besedilo (797,86 KB)

5.
VPLIV SMUČARSKEGA PREDZNANJA, GIBALNIH SPOSOBNOSTI IN TELESNIH ZNAČILNOSTI OTROK NA NAPREDEK PRI UČENJU ALPSKEGA SMUČANJA
Maruša Žgank, 2011, diplomsko delo

Opis: V diplomski nalogi Vpliv smučarskega predznanja, gibalnih sposobnosti in telesnih značilnosti otrok na napredek pri učenju alpskega smučanja je v teoretičnem delu nekaj besed iz literature namenjenih predstavitvi gibalnih značilnosti otrokovega razvoja, pomenu telesne aktivnosti in individualnih značilnosti otrok. Opisana je začetna šola smučanja in pomen zimovanja za mlajše otroke ter pomembnost strokovnega pristopa. Osnovna naloga diplomske naloge je zajeta v samem naslovu diplome. V empiričnem delu so zajeti rezultati testiranja otrokovih gibalnih sposobnosti in telesnih značilnosti 14 dni pred odhodom na zimovanje ter rezultati testiranja terenskega smučanja prvi in zadnji dan zimovanja. Analizirani so rezultati napredovanja otrok glede na smučarsko predznanje, gibalne sposobnosti in telesne značilnosti, ter rezultati napredovanja po spolu. Prišli smo do zaključka, da so otroci s smučarskim predznanjem slabše napredovali od otrok brez smučarskega predznanja ter da gibalne sposobnosti in telesne značilnosti ne vplivajo na otrokov napredek pri učenju alpskega smučanja.
Ključne besede: šola smučanja, gibalne sposobnosti, telesne značilnosti, smučarsko predznanje, zimovanje, otrokov razvoj.
Objavljeno: 01.07.2011; Ogledov: 1966; Prenosov: 254
.pdf Celotno besedilo (933,30 KB)

6.
GLEDALIŠKE DEJAVNOSTI V 1. STAROSTNEM OBDOBJU
Emica Lepen, Jerneja Horvat, 2012, diplomsko delo

Opis: Gledališke dejavnosti so še posebej pomembne v času, ko ima otrok še skopo besedišče za izražanje vsebin, ki so težko izgovorljive ali zelo intimne ali skrite. Z gledališkimi dejavnostmi otroku omogočamo in ga spodbujamo k doživljanju in izražanju čustvenih vsebin, pa tudi vrednostnih in estetskih doživljanj. Teoretični del diplomske naloge na podlagi strokovne literature zajema gledališke dejavnosti za 1. starostno obdobje in njihov vpliv na otrokov kognitivni, socialni, emocionalni in gibalni razvoj. Z gledališkimi dejavnostmi smo se poskušali dotaknili vseh gledaliških izraznih sredstev, od pretvarjanja, posnemanja, mimike obraza, do verbalnega izražanja in izražanja različnih čustev. Opredelili smo dramsko igro ali igro »kot da«. Podrobneje smo predstavili pogoje, ideje in navdihe za izvajanje gledaliških dejavnosti. V praktičnem delu diplomske naloge smo predstavili gledališke dejavnosti za 1. starostno obdobje in otroke vpeljali v svet gledališča. Ugotovili smo, da gledališke dejavnosti stimulirajo otrokove čute, omogočajo izražanje čustev, spodbujajo medsebojno interakcijo, verbalno in neverbalno izražanje in razvijajo motorične sposobnosti. Gledališke dejavnosti z vsemi izraznimi sredstvi povezujejo vsebine iz vseh področij kurikula, spodbujajo domišljijo in ustvarjalnost.
Ključne besede: gledališka dejavnost, 1. starostno obdobje, otrok, vzgojitelj, dramska igra, otrokov razvoj
Objavljeno: 16.07.2012; Ogledov: 2547; Prenosov: 402
.pdf Celotno besedilo (2,57 MB)

7.
LUTKA LJUBLJENKA V VRTCU
Barbara Močnik, 2012, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo z naslovom Lutka ljubljenka v vrtcu v teoretičnem delu diplomske naloge obravnava vrste lutk, lutko ljubljenko in njen pomen ter prisotnost v vsakodnevni rutini, vpliv lutke na otrokov razvoj in metode dela z lutko. Empirični del diplomske naloge pa zajema raziskavo, s katero smo želeli ugotoviti in primerjati uporabo lutke ljubljenke v dveh vrtcih ter na kakšen način in pri katerih dejavnosti vzgojitelji lutko ljubljenko uporabljajo. S pomočjo anketnih vprašalnikov smo prišli do ugotovitve, da več kot polovica anketiranih vzgojiteljev v obeh vrtcih ima lutko ljubljenko in jo uporablja na različnih področjih vzgoje in izobraževanja. Vendar so se pojavila tudi razhajanja med vrtcema in vzgojitelji, saj določeni uporabljajo lutke samo na enem področju kurikuluma, drugi pa jo uporabljajo pri več ali vseh področjih kurikuluma.
Ključne besede: Lutka ljubljenka, otrokov razvoj, lutkovna aktivnost, vrtec, lutka in dnevna rutina, metode dela z lutkami, kurikulum.
Objavljeno: 12.06.2012; Ogledov: 2411; Prenosov: 476
.pdf Celotno besedilo (1,04 MB)

8.
PREVENTIVNI PREGLEDI OTROK V PREDŠOLSKEM OBDOBJU
Mateja Hrastić, 2012, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo obravnava preventivne preglede otrok v predšolskem obdobju, njihov pomen in obseg. V njem so povzeti preventivni pregledi otrok po standardnem nacionalnem preventivnem programu izvajanja preventivnega zdravstvenega varstva na primarni ravni za dojenčke in predšolske otroke do dopolnjenega 6. leta starosti. Predstavljen je razvojni presejalni test Denver II Slovenija, cepljenje predšolskih otrok in vloga medicinske sestre pri preventivnih pregledih. Namen raziskave je bil ugotoviti, ali se starši predšolskih otrok zavedajo pomembnosti preventivnih pregledov, njihovega osnovnega namena, pomembnosti cepljenja, ali poznajo bolezni proti katerim cepimo predšolske otroke in ali poznajo namen razvojnega presejalnega testa Denver II Slovenija. Metodologija in metode dela. Raziskava je temeljila na kvantitativni metodologiji z uporabo delno strukturiranega anketnega vprašalnika, namenjenega staršem predšolskih otrok, ki so se udeležili enega izmed preventivnih pregledov v dispanzerju za predšolske otroke v Zdravstvenem domu Ljutomer. Rezultati raziskave. Iz rezultatov raziskave je razvidno, da se vsi anketirani starši strinjajo, da so preventivni pregledi otrok v predšolskem obdobju pomembni, dobro poznajo njihov osnovni namen, zavedajo se tudi pomembnosti cepljenja, malo manj pa so jim znane bolezni proti katerim cepimo predšolske otroke in razvojni presejalni test Denver II Slovenija. Ugotavljamo, da bo več pozornosti potrebno posvetiti seznanitvi staršev z boleznimi proti katerim cepimo predšolske otroke, in razlagi razvojnega presejalnega testa Denver II Slovenija.
Ključne besede: otrokov razvoj, predšolski otroci, starši, medicinska sestra, preventivni pregledi
Objavljeno: 08.08.2012; Ogledov: 2206; Prenosov: 588
.pdf Celotno besedilo (295,64 KB)

9.
VPLIV OTROKOVE KRONOLOŠKE STAROSTI OB VSTOPU V ŠOLO NA NJEGOV KOGNITIVNI, SOCIALNI IN MOTORIČNI RAZVOJ V PRVEM RAZREDU OSNOVNE ŠOLE
Alenka Brodnik, 2015, magistrsko delo

Opis: Prehod v osnovno šolo je za otroka pomembno obdobje, ki otroka sooči s številnimi izzivi na področju kognitivnega, socialnega in motoričnega razvoja. V slovenskem prostoru so prvošolci ob vstopu v šolo stari med 5 let in 8 mesecev ter 6 let in 8 mesecev. Raziskave kažejo, da obstajajo na začetku šolanja med starejšimi in mlajšimi otroci v razredu na področju šolskih veščin razlike oz. da so mlajši in starejši prvošolci ob vstopu v šolo različno pripravljeni na šolsko delo. V magistrski nalogi smo na vzorcu 82-tih prvošolcev iz občine Celje in občine Štore raziskovali razlike na področju šolskih veščin; med otroci, ki so v prvi razred vstopili s petimi leti in njihovimi vrstniki, ki so v prvi razred vstopili s šestimi leti in so vsaj šest mesecev starejši od mlajših prvošolcev. Pri tem smo izhajali iz predpostavke, da je maturacija, ki jo posredno merimo preko kronološke starosti otrok, pomemben dejavnik, ki vpliva na stanje kognitivnega, socialnega in motoričnega razvoja otroka v prvem razredu osnovne šole in s tem povezano pripravljenostjo otroka na šolo. Pokazali smo, da otrokova kronološka starost ob vstopu v šolo statistično pomembno vpliva na njegov kognitivni, socialni in motorični razvoj v prvem razredu osnovne šole. Analizirali smo tudi vpliv spola na pripravljenost otrok na pričetek šolanja, in prišli do spoznanja, da deklice v prvem razredu osnovne šole v povprečju izkazujejo višjo stopnjo kognitivnega, motoričnega in socialnega razvoja kot dečki. Preučevali smo tudi interakcijo v spolu in starosti na vseh dimenzijah pripravljenosti na šolo, in prišli so sklepne ugotovitve, da ima spol v primerjavi s kronološko starostjo, veliko manjšo napovedno vrednost otrokovega funkcioniranja v prvem razredu osnovne šole.
Ključne besede: pripravljenost na šolo, otrokov razvoj ob vstopu v šolo, kognitivni razvoj, socialni razvoj, motorični razvoj
Objavljeno: 07.10.2015; Ogledov: 1346; Prenosov: 237
.pdf Celotno besedilo (479,16 KB)

10.
IZRAŽANJE ČUSTEV OTROK V PRVEM STAROSTNEM OBDOBJU
Branka Casar, 2012, diplomsko delo

Opis: v diplomskem delu je opredeljeno izražanje čustev otrok v prvem starostem obdobju. Namen diplomske diplomske naloge je s pomočjo različne literature ugotoviti, na kakšne načine otrok izraža čustva, kakšen je pomen in vloga teh čustev in kakšna je vloga staršev...
Ključne besede: čustva, otrokov razvoj, trma, grizenje, dejavniki, vedenje, moč čustev
Objavljeno: 04.10.2012; Ogledov: 1475; Prenosov: 388
.pdf Celotno besedilo (323,11 KB)

Iskanje izvedeno v 0.27 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici