1. |
2. Učenci s posebnimi potrebami v rednem oddelku osnovne šole : magistrsko deloTjaša Kurnik, 2021, magistrsko delo Opis: V zadnjih letih se povečuje število otrok s posebnimi potrebami, ki so vključeni v redno osnovnošolsko izobraževanje.
V magistrskem delu smo se osredotočili na pregled stanja na področju vzgoje in izobraževanja otrok s posebnimi potrebami. V raziskavi je sodelovalo 89 učiteljev/-ic osnovnih šol severovzhodne Slovenije. Podatke smo zbirali s pomočjo anonimnih anketnih vprašalnikov.
Rezultati raziskave so prinesli številne zanimive ugotovitve. Ugotovili smo, da so imeli anketiranci največkrat možnost spremljati otroke s primanjkljaji na posameznih področjih učenja, za delo s katerimi se počutijo tudi najbolj usposobljene. Največ znanja so učitelji pridobili s prakso in branjem strokovne literature. Razveseljivo je, da se večina anketirancev želi še dodatno izobraževati na področju dela z otroci s posebnimi potrebami. Ugotovili smo, da je več kot polovica anketiranih mnenja, da prisotnost otrok s posebnimi potrebami pozitivno vpliva na vrstnike. Postopek usmerjanja otrok s posebnimi potrebami učitelji poznajo povprečno. Skoraj polovica učiteljev je vedno vključenih v pripravo individualiziranega programa, nekaj več kot polovica pa jih pozna v njem zapisane prilagoditve.
Pokazale so se statistično značilne razlike, ki govorijo v prid starejšim učiteljem in učiteljem z višjim nazivom.
Ključne besede: Otroci s posebnimi potrebami, predpisi in zakoni, ki urejajo vzgojno-izobraževalno delo otrok s posebnimi potrebami, postopek usmerjanja otrok s posebnimi potrebami, individualizirani program, splošne prilagoditve za otroke s posebnimi potrebami.
Objavljeno v DKUM: 13.12.2021; Ogledov: 1113; Prenosov: 390
 Celotno besedilo (2,32 MB) |
3. Stališča staršev otrok s posebnimi potrebami do realizacije dodatne strokovne pomoči : magistrsko deloAlja Podmenik, 2021, magistrsko delo Opis: V nalogi obravnavamo stališča staršev otrok s posebnimi potrebami do realizacije dodatne strokovne pomoči. V Sloveniji je dodatna strokovna pomoč omogočena otrokom s posebnimi potrebami, ki so usmerjeni v program za predšolske otroke s prilagojenim izvajanjem in dodatno strokovno pomočjo ter v izobraževalne programe s prilagojenim izvajanjem in dodatno strokovno pomočjo. V raziskavi smo uporabili kvalitativno metodo in izvedli polstrukturirane intervjuje. Želeli smo ugotoviti, kakšna stališča imajo starši otrok, ki so usmerjeni v program osnovne šole s prilagojenim izvajanjem in dodatno strokovno pomočjo do izvajalcev dodatne strokovne pomoči in aspektov njihovega dela ter proučiti načine izvajanja dodatne strokovne pomoči in odnos staršev do teh realiziranih načinov. Intervjuvali smo osem staršev otrok s posebnimi potrebami, ki imajo odločbo o usmeritvi in so vključeni v izobraževalni program s prilagojenim izvajanjem in dodatno strokovno pomočjo, ki se izvaja na redni osnovni šoli. Vključeni v raziskavo imajo pozitivna stališča do izvajalcev dodatne strokovne pomoči. Menijo, da s pomočjo le-te njihovi otroci lažje dosegajo predvidene cilje in so v širšem okolju uspešnejši. Načini izvajanja dodatne strokovne pomoči so se izkazali kot pomoč in podpora tako staršem kot otrokom. Med izvajalci dodatne strokovne pomoči poteka dvosmerna komunikacija, ki se je pokazala kot uspešna, saj v takšni vrsti sodelovanja otrok s posebnimi potrebami lažje premaguje primanjkljaje, ovire oziroma motnje.
Ključne besede: otroci s posebnimi potrebami, starši otrok s posebnimi potrebami, dodatna strokovna pomoč, pedagoška obravnava, vključevanje otrok s posebnimi potrebami v redne osnovne šole
Objavljeno v DKUM: 17.11.2021; Ogledov: 1274; Prenosov: 276
Celotno besedilo (879,57 KB) |
4. Psihološko blagostanje, stres in vključenost v šolanje staršev otrok s posebnimi potrebamiMaja Zadravec, 2021, magistrsko delo Opis: Prisotnost otroka s posebnimi potrebami (PP) za starše pogosto pomeni soočanje z zahtevami, ki vplivajo na njihovo psihično in telesno zdravje. Skrb za otroka s posebnimi potrebami vpliva na družinsko funkcioniranje, na zadovoljstvo s partnerskim odnosom, posledice vzgoje otroka s posebnimi potrebami pa se kažejo tudi na socialnem in finančnem področju. V magistrskem delu se bomo osredotočili na starše otrok s posebnimi potrebami, pri čemer želimo preučiti psihološko blagostanje, stres in vključenost v šolanje otroka pri starših otrok s posebnimi potrebami ter izraženost le-teh konstruktov primerjati s starši normativnih otrok. Končni vzorec je zajemal 220 udeležencev, od tega 134 staršev otrok s posebnimi potrebami in 86 staršev normativnih otrok. Ugotavljamo, da starši otrok s posebnimi potrebami poročajo o nižjih vrednostih dimenzij psihološkega blagostanja z izjemo avtonomnosti, ki je pri starših otrok s PP višje izražena ter o višji količini stresa in pogostejšem vključevanju v šolanje otroka. Glede na vrsto otrokovega primanjkljaja ne ugotavljamo razlik v psihološkem blagostanju. Vendar ugotavljamo, da samski starši poročajo o višji osebnostni rasti. Kar se tiče doživljanja stresa, le-ta s časom narašča, vendar ta korelacija ni statistično pomembna. Glede na število primanjkljajev pri otroku s posebnimi potrebami ugotavljamo, da komorbidnost več primanjkljajev vodi v višji stres. Glede vključevanja v šolanje otroka ugotavljamo, da se starši mlajših otrok pogosteje vključujejo v šolanje otroka.
Ključne besede: starši otrok s posebnimi potrebami, psihološko blagostanje, stres, vključenost v šolanje
Objavljeno v DKUM: 23.07.2021; Ogledov: 1164; Prenosov: 155
Celotno besedilo (1,17 MB) |
5. Naloge vzgojitelja pri odkrivanju in usmerjanju predšolskih otrok s posebnimi potrebamiTjaša Trep, 2020, magistrsko delo Opis: Pri odkrivanju otrokovih razvojnih odstopanj ima v predšolskem obdobju vzgojitelj pomembno vlogo. Z zgodnjim prepoznavanjem razvojnih odstopanj lahko otroku nudi ustrezne prilagoditve in pomoč, s čimer mu pomaga pri odpravljanju ali zmanjševanju primanjkljajev. V teoretičnem delu smo zato najprej opredelili predšolske otroke s PP ter inkluzijo v predšolskem obdobju. Predstavili smo naloge vzgojitelja pri odkrivanju in usmerjanju, kar zajema odkrivanje razvojnih odstopanj, sodelovanje s svetovalno službo in starši ter pripravo poročila vrtca o otroku. Opredelili smo zgodnjo obravnavo in spremembe v postopku usmerjanja, ki so nastale na podlagi novega Zakona o celostni zgodnji obravnavi predšolskih otrok s posebnimi potrebami. V empiričnem delu pa smo prikazali raziskavo, ki smo jo izvedli med vzgojitelji na območju Mestne občine Maribor. Podatke smo zbrali s pomočjo anketnega vprašalnika, nato pa jih obdelali s programom SPSS. V raziskavi smo ugotovili, da vzgojitelji večinoma znajo prepoznati razvojna odstopanja otrok in da pri odkrivanju sodelujejo tudi s starši in svetovalno službo. Večina je seznanjena z vsebino poročila vrtca o otroku in zna pripraviti strokovno poročilo. V pripravo vključijo tudi svetovalnega delavca. Izkazalo se je, da tretjina anketiranih vzgojiteljev ni seznanjena z Zakonom o celostni zgodnji obravnavi predšolskih otrok s posebnimi potrebami in da ne pozna sprememb v postopkih usmerjanja, ki so nastale na podlagi tega zakona. Skoraj polovica jih je seznanjena s tem, da razvojne ambulante že delujejo in z njimi tudi že sodelujejo.
Ključne besede: otroci s posebnimi potrebami, naloge vzgojitelja, zgodnja obravnava, odkrivanje otrok s posebnimi potrebami, inkluzija
Objavljeno v DKUM: 28.07.2020; Ogledov: 1719; Prenosov: 331
Celotno besedilo (1,30 MB) |
6. Sodelovanje z družino ključni dejavnik uspeha zgodnje obravnave otroka s posebnimi potrebamiAleksandra Cavnik, 2019, magistrsko delo Opis: V magistrski nalogi smo ugotavljali, kakšni so pogledi strokovnih delavcev in staršev otrok s posebnimi potrebami na uspešnost celostne zgodnje obravnave predšolskih otrok, vključno z novo zakonodajo na tem področju, ki je začela veljati januarja 2019.
V teoretičnem delu smo predstavili ključna področja, ki vplivajo na uspešno sodelovanje z družino. To sodelovanje je namreč ključno za uspeh celostne zgodnje obravnave otrok s posebnimi potrebami v predšolskem obdobju. Izjemno pomembno področje je pomoč družinam. Dotaknili smo se tudi ovir pri sodelovanju. V vrtcih v SV Sloveniji smo izvedli empirično raziskavo na področju zadovoljstva in pričakovanj staršev predšolskih otrok s posebnimi potrebami in strokovnih delavcev, ki intenzivno sodelujejo pri ustvarjanju in izvajanju celostne zgodnje obravnave predšolskih otrok s posebnimi potrebami. Rezultati so pokazali zadovoljstvo vseh, ki delujejo in sodelujejo na tem področju. Skoraj vsi so enotnega mnenja in pozdravljajo novosti v zakonodaji o celostni zgodnji obravnavi, predvsem na področju celotne pomoči družinam. Vsekakor pa se v veliki meri izkazuje skrb, ki nakazuje na premalo usposobljene strokovne delavce, predvsem vzgojitelje, ki delajo z otroki s posebnimi potrebami in njihovimi družinami. Na koncu smo zapisali smernice za uspešno sodelovanje med strokovnimi delavci in družino otroka s posebnimi potrebami; namen smernic je zagotavljanje kakovostnih dolgotrajnih učinkov v zgodnji obravnavi.
Ključne besede: otroci s posebnimi potrebami, predšolska vzgoja, celostna zgodnja obravnava, integracija/inkluzija, pomoč družinam otrok s posebnimi potrebami
Objavljeno v DKUM: 29.01.2020; Ogledov: 2079; Prenosov: 413
Celotno besedilo (2,39 MB) |
7. POČUTJE IN VKLJUČENOST OTROKA Z DOWNOVIM SINDROMOM V REDNEM ODDELKU VRTCA: ŠTUDIJA PRIMERAJasna Peter, 2019, magistrsko delo Opis: Otrok z Downovim sindromom je v rednem oddelku javnega vrtca vključen v Program za predšolske otroke s prilagojenim izvajanjem in dodatno strokovno pomočjo. V skladu z Zakonom o usmerjanju otrok s posebnimi potrebami (2000, 5. člen) se otroku z Downovim sindromom prilagaja organizacija in način izvajanja programa, zagotavlja pa se mu tudi dodatna strokovna pomoč (v oddelku/izven oddelka, in sicer individualno/skupinsko) ter stalni/začasni spremljevalec (Opara, 2015).
V teoretičnem delu magistrske naloge predstavljamo: otroke s posebnimi potrebami (posebno pozornost namenjamo skupini otrok z Downovim sindromom), izvajanje predšolske vzgoje v javnih vrtcih, pokazatelja kakovosti vzgoje in izobraževanja (dobro počutje in vključenost), Ocenjevalni lestvici vključenosti in dobrega počutja za predšolske otroke (Laevers, 2005 in Marjanovič Umek, Fekonja in Bajc, 2005) ter dejavnike, ki po našem mnenju vplivajo na raven vključenosti in dobrega počutja predšolskih otrok v rednih oddelkih javnega vrtca.
V empiričnem delu magistrske naloge prikazujemo kvalitativno raziskavo, ki temelji na študiji primera otroka z Downovim sindromom v rednem oddelku javnega vrtca. S pomočjo Ocenjevalne lestvice vključenosti in dobrega počutja (Marjanovič Umek, Fekonja in Bajc, 2005) ter s pomočjo intervjuvanja vzgojiteljice, izvajalke dodatne strokovne pomoči in svetovalne storitve ter spremljevalke otroka z Downovim sindromom smo pridobili podatke, ki so nam omogočili prikaz in razlago rezultatov opravljene raziskave. Ugotovili smo, da otrok z Downovim sindromom ob podpori vrtca, dodatni strokovni pomoči, prilagoditvah ter stalni spremljevalki izkazuje različne ravni vključenosti in dobrega počutja pri dejavnostih, ki se izvajajo v vrtcu, prav tako smo ugotovili, da se njegova raven funkcioniranja razlikuje po področjih (fina in groba motorika, intelektualne sposobnosti, komunikacija, organizacijske oblike, samostojnost, zaznavanje).
Na podlagi teh ugotovitev lahko sklepamo, da vrtec otroku z Downovim sindromom zagotavlja ustrezno strokovno pomoč, podporo in prilagoditve ter mu tako omogoča optimalni razvoj in učenje v okviru njegovih zmožnosti.
Ključne besede: otroci s posebnimi potrebami, Downov sindrom, študija primera, vzgoja in izobraževanje otrok s posebnimi potrebami, javni vrtec, dejavniki, ki vplivajo na dobro počutje in vključenost otrok.
Objavljeno v DKUM: 15.04.2019; Ogledov: 2234; Prenosov: 343
Celotno besedilo (1,13 MB) |
8. Uresničevanje dvojezičnega izobraževanja gluhih otrok v slovenskem šolskem sistemuMatic Pavlič, 2018, izvirni znanstveni članek Opis: Pristopi k izobraževanju gluhih otrok se razlikujejo glede na učni jezik in vključenost v večinsko okolje. Slovenski izobraževalni sistem ne omogoča vsem gluhim otrokom zadostnega stika s polno zaznavnim jezikom, da bi lahko nemoteno usvojili prvi jezik, v literaturi pa se premalo poudarja nova spoznanja o dvojezičnem oziroma dvomodalnem usvajanju znakovnega in govornega jezika. Oboje predstavlja ta članek, ki se zavzema za popolno uresničitev dvojezičnega izobraževanja gluhih in podaja razloge za tak pristop.
Ključne besede: slovenski znakovni jezik, izobraževanje otrok s posebnimi potrebami, usvajanje jezika, dvojezičnost, polžev vsadek, inkluzija
Objavljeno v DKUM: 11.10.2018; Ogledov: 1637; Prenosov: 132
Celotno besedilo (442,24 KB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
9. Socialna vključenost otrok s primanjkljajem, ovirami oz. motnjami otrok s posebnimi potrebami z vidika vrstnikovAnja Šekoranja, 2017, magistrsko delo Opis: V magistrskem delu se posvečamo socialni vključenosti otrok s primanjkljajem, ovirami oziroma motnjami otrok s posebnimi potrebami z vidika vrstnikov. V teoretičnem delu so predstavljeni otroci s posebnimi potrebami ter njihovo vključevanje v redno osnovno šolo.
Za otroke, ki že v zgodnjem obdobju kažejo motnje v razvoju, je pomembno, da se jih testira, kajti le tako učitelj pri pouku lahko vidi njihova močna in šibka področja in jih motivira, da izrazijo svoje sposobnosti in določene prednosti. Kdaj in kako naj otroka usmerimo v program s prilagojenim izvajanjem in kakšne težave lahko srečamo v postopku usmerjanja? Pregledali smo Ustavo Republike Slovenije ter Konvencijo o otrokovih pravicah, da bi ugotovili, kaj je o otrocih, ki imajo posebne potrebe, zapisano v zakonih. Predstavljene so različne bolezni kot so, slepi in slabovidni učenci, otroci z govorno-jezikovnimi motnjami, gibalno ovirani učenci, otroci s cerebralno paralizo, otroci, ki trpijo za spinalno mišično atrofijo, predstavljen je tip III, poškodbe glave, motnje hranjenja (anoreksija, bulimija, kompulzivno prenajedanje), epilepsija, disleksija, disgrafija, diskalkulija, dispraksija, učenci z vedenjskimi in čustvenimi motnjami, učenci s posebnimi potrebami. Kako se je uveljavila inkluzija nekoč, kako je s tem danes ter kako uspešni so učenci s posebnimi potrebami? V nadaljevanju smo si ogledali značilnosti takšnih oddelkov, koristi in posebnosti le-teh. Nato smo preučili motnjo v duševnem razvoju, agresijo ter hiperaktivnost.
V empiričnem delu je bil namen raziskave anketiranje učencev razredne stopnje, da bi ugotovili, ali jih moti, da njihov oddelek obiskuje učenec s primanjkljajem, ovirami oziroma motnjami. Rezultati so pokazali, da učencev bistveno ne moti, da oddelek, v katerem so, obiskuje učenec s primanjkljajem, ovirami oziroma motnjami, saj je raziskava pokazala, da vrstniki vključujejo otroke s primanjkljajem, ovirami oziroma motnjami v seminarske naloge, raziskovalne naloge, delo v parih, v timsko delo … ter jim pri delu pomagajo.
Ključne besede: otroci s posebnimi potrebami, prilagoditve, zakonodaja, redna osnovna šola, izobraževanje, učenci, vrstniki, bolezni otrok
Objavljeno v DKUM: 21.07.2017; Ogledov: 2319; Prenosov: 0
Gradivo ima več datotek! Več... |
10. LUTKA KOT TERAPEVTSKO SREDSTVOSandra Novšak, 2016, diplomsko delo Opis: V diplomskem delu Lutka kot terapevtsko sredstvo smo želeli ugotoviti, ali so vzgojitelji seznanjeni s terapevtskim delom z lutko, če so, v katerih konfliktnih situacijah jo uporabljajo ter kakšni so pri tem odzivi otrok. Zanimalo nas je, ali se otroci večkrat pogovarjajo z lutko ali preko nje in mnenje vzgojiteljev o uporabi lutke v takšne namene.
Pri empiričnem delu smo za zbiranje podatkov uporabili anketne vprašalnike, ki smo jih razdelili vzgojiteljicam. Podatke smo analizirali in interpretirali s pomočjo grafičnih prikazov in tabel.
Odgovori vzgojiteljev in rezultati nas niso preveč presenetili, saj so bili v skladu z našimi pričakovanji.
Lutka naj bo otroku prijateljica, v njem naj spodbudi občutke zaupanja in spoštovanja, naj mu bo motivacija, da bo lažje spoznaval nove stvari in se spopadal z vsakodnevnimi težavami. Naj mu bo v oporo, ko jo bo potreboval, in nekdo, ki se mu bo lahko zaupal. Naj bo ob njem, ko bo potreboval nasvet ali usmeritev na pravo pot. Naj mu da vedeti, da ga razume.
Ključne besede: lutka, lutka in vzgojitelj, lutka in otrok, lutka kot terapevtsko sredstvo, otroci s posebnimi potrebami
Objavljeno v DKUM: 15.11.2016; Ogledov: 1820; Prenosov: 286
Celotno besedilo (1,53 MB) |
