| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 16
Na začetekNa prejšnjo stran12Na naslednjo stranNa konec
1.
SODELOVANJE S STARŠI V CENTRU ZA USPOSABLJANJE, DELO IN VARSTVO DOBRNA
Sonja Strahovnik, 2009, diplomsko delo

Opis: Prvi socialni sistem in prvo okolje za otroka je njegova družina.V družini se otrok izoblikuje, uveljavi, si pridobi vrednote in se uči kako živeti. Ko se otrok vključi v vzgojno izobraževalno institucijo, postanejo poleg staršev vzgojitelji oziroma strokovni delavci pomembni odrasli pri njegovi vzgoji. Otroci lahko kljub svojim sposobnostim na vseh področjih s pravilnim strokovnim pristopom osvojijo določene spretnosti in navade. Kadar gre za otroka s posebnimi potrebami, imajo strokovni delavci (defektolog, vzgojitelj, učitelj…) še toliko bolj pomembno vlogo. Da razvoj in napredek otroka poteka nemoteno, je zelo pomembno sodelovanje med starši in strokovnimi delavci. Pomembno vlogo pri tem pa ima pravilna, ustrezna komunikacija, ki se razvije v odnos, ki temelji na medsebojnem zaupanju in spoštovanju. Namen diplomskega dela je bil ugotoviti kako so starši zadovoljni s storitvami in delom zaposlenih v Centru za usposabljanje, delo in varstvo Dobrna. V zaključnem delu diplomskega dela pa so prikazani rezultati in interpretacija raziskave, ki je bila izvedena s pomočjo anketnega vprašalnika. Rezultati so pokazali, da starši dobro sodelujejo s Centrom, s storitvami in delom zaposlenih so zadovoljni.
Ključne besede: otrok, družina, družina otroka s posebnimi potrebami, komunikacija, sodelovanje
Objavljeno: 29.04.2009; Ogledov: 2288; Prenosov: 268
.pdf Celotno besedilo (641,43 KB)

2.
NALOGE SPREMLJEVALCA/-KE GIBALNO OVIRANEGA OTROKA V VRTCU
Katja Rakovnik, 2009, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu je predstavljena empirična raziskava, ki je bila opravljena v integriranih predšolskih oddelkih, v katere so vključeni otroci z gibalno oviranostjo.Njen osnovni namen je predstaviti delo spremljevalca gibalno oviranega otroka, njegove zadolžitve in dolžnosti. Zanimalo me je, ali spremljevalci sami odgovarjajo za gibalno oviranega otroka in ali se tudi ostali člani oddelka zavedajo, da je otrok del skupine in ni vključen v skupino skupaj s spremljevalcem, in tako ločen od nje. V raziskovalni vzorec je zajetih 19 spremljevalcev gibalno oviranih otrok v vrtcu iz različnih krajev Slovenije. Anketni vprašalnik, ki sem ga uporabila, je sestavljen iz vprašanj odprtega in zaprtega tipa.Podatki, ki so pridobljeni z vprašanji zaprtega tipa, so obdelani kvantitativno na deskriptivnem nivoju. Kvalitativno pa so obdelani odgovori na odprta vprašanja. Spremljevalci gibalno oviranih otrok se svojih del in nalog dobro zavedajo tako takrat, ko otrok je v vrtcu, kot takrat, ko ga ni. Drugače pa je ponekod z ostalimi člani tima v oddelku ali v vrtcu, ki se mogoče ne zavedajo polnega pomena besede inkluzija, oz. ne vedo , kako otroka s posebnimi potrebami vključiti v enakovreden proces dela ter sodelovanje.
Ključne besede: Spremljevalec gibalno oviranega otroka, otroci s posebnimi potrebami, gibalno oviran otrok, integracija/inkluzija, vrtec, predšolska vzgoja, individualizirani program, strokovni tim, prilagoditve
Objavljeno: 06.07.2009; Ogledov: 9002; Prenosov: 1837
.pdf Celotno besedilo (1,69 MB)

3.
ODNOS ŠOLSKIH SVETOVALNIH DELAVCEV DO INTEGRACIJE OTROK S POSEBNIMI POTREBAMI
Urška Oblak, 2009, diplomsko delo

Opis: Vsaka slovenska šola ima šolsko svetovalno službo, katere delo je usmerjeno k fleksibilnemu prilagajanju šole tako splošnim kot seveda tudi posebnim potrebam vseh učencev. Prav zato je potrebno sodelovanje svetovalnih delavcev pri integraciji otrok s posebnimi potrebami v t. i. »redne« šole, ob tem pa je slednje še pomembno zaradi skrbi za primerno okolje za razvoj teh otrok in za to, ali bodo učitelji brez specialno-pedagoške izobrazbe sposobni tem otrokom ponuditi tisto, kar potrebujejo. Seveda je veliko odvisno od samega odnosa svetovalnega delavca do integracije, saj, če je le-ta negativen, svetovalni delavec sami skrbi za pozitiven odnos šole do otrok s posebnimi potrebami ne bo namenil toliko časa, kot bi bilo potrebno. Ob tem se moramo zavedati dejstva, da informiranje pomembno vpliva zlasti na odpravo predsodkov tako šolskih svetovalnih delavcev kot drugih subjektov na šoli. Tako smo se lotili proučevanja šolske svetovalne službe, njenega dela na sploh in dela v povezavi z otroki s posebnimi potrebami. Ob tem smo raziskali še področje otrok s posebnimi potrebami ter integracijo oziroma inkluzijo. Z raziskavo smo ugotovili osnovna dejstva povezana s položajem otrok s posebnimi potrebami na slovenskih osnovnih in srednjih šolah ter dejstva v povezavi s sodelovanjem in z odnosom šolskih svetovalnih delavcev do otrok s posebnimi potrebami in njihove integracije. Na osnovi raziskanega ocenjujemo, da je sicer odnos slovenskih svetovalnih delavcev do integracije pozitiven, vendar ne v tolikšni meri, kot bi lahko bil, ker mu šolski svetovalni delavci zaradi manj znanja in preobremenjenosti z drugimi opravili namenjajo premalo časa.
Ključne besede: šolska svetovalna služba, šolski svetovalni delavec, otroci s posebnimi potrebami, integracija, profili šolskih svetovalnih delavcev, odnos do integracije otrok s posebnimi potrebami.
Objavljeno: 12.10.2009; Ogledov: 3141; Prenosov: 610
.pdf Celotno besedilo (1,14 MB)

4.
REJNIŠTVO KOT OBLIKA DRUŽBENEGA VARSTVA OTROK S POSEBNIMI POTREBAMI
Andrej Janžekovič, 2010, diplomsko delo

Opis: Jedro moje diplomske naloge sestavljata dva poglavitna pojma in sicer otrok s posebnimi potrebami ter rejništvo, ki se proti koncu jedra povežeta v skupni pojem rejništvo otrok s posebnimi potrebami. Tako je v tej diplomski nalogi predstavljena analiza posebne oblike družbenega varstva, ki ima v osnovi pri nas že dolgoletno tradicijo, vendar pa je v tej obliki med ljudmi dokaj nepoznana. Ko smo v Sloveniji sprejeli naziv otrok s posebnimi potrebami, smo temu nazivu dali nov obseg in vsebino, saj smo s tem zajeli bistveno širši del populacije. Kdo vse spada v to krhko skupino populacije ter kako je ta skupina normirana v slovenski zakonodaji, predstavlja prvi del diplomske naloge. V nadaljevanju najdemo obširno predstavitev rejništva kot oblike družbenega varstva v socialni državi. Kakšne so pravice otrok s posebnimi potrebami ter vseh drugih udeležencev v sistemu rejništva, razkriva zadnji del diplomske naloge. Vse skupaj je podkrepljeno z razmišljanjem o vlogah vseh elementov rejniškega sistema, vključno s pomembno vlogo države kot varuhom pravic vseh udeleženih.
Ključne besede: otrok s posebnimi potrebami, rejništvo, rejniška družina, rejnik, rejenec, družbeno varstvo
Objavljeno: 29.01.2010; Ogledov: 2603; Prenosov: 365
.pdf Celotno besedilo (1,41 MB)

5.
TIMSKO DELO VZGOJITELJEV IN DRUGIH STROKOVNJAKOV PRI DELU Z OTROKI S POSEBNIMI POTREBAMI
Milena Korenak, 2011, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo z naslovom Timsko delo vzgojiteljev in drugih strokovnjakov pri delu z otroki s posebnimi potrebami obravnava timsko delo, ki je vezano na izdelavo individualiziranega programa. Sestavljeno je iz dveh delov - iz teoretičnega in empiričnega dela. Teoretični del natančneje opredeljuje timsko delo, vrste timov, oblikovanje in razvoj tima, cilje in prednosti timskega dela, opisuje timsko delo v vrtcu ter opredeljuje vloge v timu. Natančneje so opisane tudi skupine otrok s posebnimi potrebami, zakon o usmerjanju otrok s posebnimi potrebami, individualiziran program, integracija in inkluzija otrok s posebnimi potrebami ter delo vzgojitelja in stres pri delu z otroki z motnjami. Podrobno pa so opisani tudi dejavniki uspešnosti timskega dela. Empirični del prikazuje raziskavo, s katero smo želeli ugotoviti zastopanost posameznih dejavnikov pri timskem delu. Dejavnike smo nato primerjali še glede na delovno mesto in delovne izkušnje z otroki s posebnimi potrebami. Uporabili smo deskriptivno metodo pedagoškega raziskovanja – anketni vprašalnik, ki smo ga razdelili med strokovne delavce v celjski regiji, ki imajo v skupino vključenega otroka s posebnimi potrebami. Rezultati so pokazali, da so v timu najbolj zastopani dejavniki predanosti, uresničevanja in sprejetosti, najmanj pa je zastopan dejavnik zaupanja. Prav tako lahko iz rezultatov razberemo, da anketiranci dejavnike uspešnosti timskega dela ocenjujejo zelo visoko, razen pri dejavniku zaupanja, kjer se največje odstopanje oziroma nizka stopnja timskega dela pokaže pri kritičnosti do slabosti tima in pri dvomu o sprejemanju rešitev. Bistvene razlike glede na delovno mesto in glede na delovne izkušnje pa se ne pojavljajo.
Ključne besede: predšolska vzgoja, specialna pedagogika, timsko delo, otroci s posebnimi potrebami, integracija, inkluzija, individualiziran program, usmerjanje otrok s posebnimi potrebami, dejavniki uspešnosti timskega dela
Objavljeno: 18.07.2011; Ogledov: 3489; Prenosov: 745
.pdf Celotno besedilo (1,96 MB)

6.
IZOBRAŽEVANJE OTROK S POSEBNIMI POTREBAMI
Kristina Božnar, 2011, diplomsko delo

Opis: Izobraževanje se je v zadnjih nekaj desetletjih močno spremenilo. Spremenil se je sistem izobraževanja, izobrazba je postala za nadaljnje življenje vse pomembnejša, otrokom s posebnimi potrebami pa so se odprle nove poti in možnosti za vzgojo in izobraževanje, saj so se začeli vključevati v redne osnovnošolske izobraževalne programe. Novi koncept vzgoje in izobraževanja je v svojem razvoju zahteval spremembe, na katere pa nismo bili povsem pripravljeni. Odpravili smo dvotirni šolski sistem, s tem pa uvedli celoviti koncept šolskega sistema. V teoretičnem delu diplomskega dela smo predstavili novo pojmovanje otrok s posebnimi potrebami ter velikost populacije, ki je s tem nazivom zajeta. Posvetili smo se tudi otrokovim pravicam do izobraževanja v prilagojenih in rednih programih in s tem omenili tudi vrsto pomembnih dokumentov, ki izhajajo iz človekovih pravic in so podlaga za inkluzivno šolanje in integracijo otrok. Največ pozornosti smo posvetili predstavitvi izobraževalnih programov, v katere se učenci s posebnimi potrebami vključujejo. Predstavili smo različne oblike in vrste pomoči ter prilagoditev, ki jih učenci za svoje delovanje in čim boljše napredovanje nujno potrebujejo. Zanimalo nas je, kako so učitelji v rednih programih osnovne šole pripravljeni na izobraževanje učencev, ki imajo raznolike, bolj specifične potrebe; in kako pri nas poteka postopek usmerjanja otrok s posebnimi potrebami. V empiričnem delu smo raziskovali mnenja in stopnje zadovoljstva staršev, katerih otroci so vključeni v prilagojeni program izobraževanja osnovne šole. Zanimalo nas je, kolikšna je stopnja zadovoljstva staršev z izvajanimi šolskimi in vzgojnimi dejavnostmi ter z dejavniki šolskega osebja. Ali imajo starši, katerih otroci so že obiskovali redni program, drugačno mnenje in pogled na delovanje osnovnih šol kot starši tistih otrok, ki še nikoli niso bili vključeni v redni program izobraževanja? Za učinkovito in kakovostno šolanje učencev je izredno pomembna tudi stalna povezanost in sodelovanje med starši otrok in šolo. Zanimalo nas je, katera oblika sodelovanja je najpogostejša in kolikšna je stopnja povezanosti med starši otrok in strokovnimi delavci šole. Sestavili smo anketni vprašalnik, ki smo ga razdelili staršem, katerih otroci so vključeni v prilagojeni program izobraževanja osnovne šole v Škofji Loki. Na podlagi preučene teorije, ugotovitev ob raziskavi in prepletov naših dobljenih vtisov pred in med nastajanjem diplomskega dela, smo na koncu podali svoje ugotovitve in predloge za izboljšanje obstoječega stanja.
Ključne besede: otroci s posebnimi potrebami, integracija, inkluzija, izobraževanje otrok s potrebnimi potrebami v osnovni šoli, postopek usmerjanja
Objavljeno: 10.11.2011; Ogledov: 2922; Prenosov: 517
.pdf Celotno besedilo (7,84 MB)

7.
AKTIVNOSTI IN TERAPIJA S POMOČJO ŽIVALI - VKLJUČEVANJE TERAPEVTSKEGA PSA V VZGOJNI PROCES
Tjaša Palčič Kukanja, 2012, diplomsko delo

Opis: Aktivnosti in terapija s pomočjo živali temelji na odnosu med človekom in živaljo. V tovrstne aktivnosti in terapije so lahko vključene skoraj vse živalske vrste. Med pogostimi pri nas so psi, ki so nam zelo blizu in so na splošno socialne živali. Področje izvajanja aktivnosti in terapij s pomočjo živali je široko v smislu preventive, podpore, družabništva ali prave terapije. Namen diplomske naloge je bil predstaviti vključevanje terapevtskega psa v vzgojno-izobraževalni proces v vrtcu, v katerega so vključeni otroci s posebnimi potrebami, izpostaviti njihova močna in šibka področja ter ugotoviti, kakšni učinki se kažejo pri različnih aktivnostih s pomočjo psa. Raziskava je bila izvedena z opazovanjem primerov na vzorcu petih otrok s posebnimi potrebami (PP), dva od teh z motnjami avtističnega spektra (MAS), ter z intervjujem na vzorcu vodnice terapevtskega psa, ki izvaja program po metodi branja s pomočjo psa pri otrocih z motnjami govora in branja. Rezultati so pokazali, da imajo otroci s PP nekaj skupnih značilnosti, kot so na primer težave na področju komunikacije, pa tudi nekaj specifičnih težav in sposobnosti, zaradi katerih so posebni. Aktivnosti s pomočjo psa se lahko izvajajo za vse otroke skupno, torej so za vse enake, lahko pa jih prilagodimo individualnim potrebam otrok in z njimi vplivamo ter dosegamo pozitivne učinke na različnih področjih, kot so komunikacija, socialna interakcija, pozornost, motorika. Lahko bi rekli, da so aktivnosti in terapija s pomočjo živali v večji meri uspešne in prispevajo k boljšemu počutju uporabnikov.
Ključne besede: aktivnosti in terapija s pomočjo živali, terapevtski pes, značilnosti otrok s posebnimi potrebami, pozitivni učinki aktivnosti s pomočjo psa.
Objavljeno: 01.03.2012; Ogledov: 3254; Prenosov: 621
.pdf Celotno besedilo (960,46 KB)

8.
OTROCI S POSEBNIMI POTREBAMI IN PLESNO IZRAŽANJE V VRTCU
Doroteja Perše, 2013, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo obravnava plesne dejavnosti otrok na predšolski stopnji v povezavi z otroki s posebnimi potrebami. V teoretičnem delu so podane vsebine, ki omogočajo vpogled v plesno vzgojo. Opisane so plesna vzgoja in dejavnosti v nacionalnih dokumentih ter njihovo načrtovanje. V drugem delu teoretičnega dela predstavimo vsebine, ki obravnavajo problematiko otrok s posebnimi potrebami. Namen empiričnega dela je bil ugotoviti, kakšna je ocena vzgojiteljev o vključevanju otrok s posebnimi potrebami v načrtovane in nenačrtovane plesne dejavnosti. Na podlagi pridobljenih podatkov iz anketnega vprašalnika je bilo ugotovljeno, da vzgojiteljice večkrat mesečno pripravljajo načrtovane dejavnosti plesne vzgoje, da otroke s posebnimi potrebami vključujejo vanje ter da aktivnosti prilagajajo glede na zmožnosti otrok. Otrokom se individualno posvečajo glede na pomoč, ki jo potrebujejo.
Ključne besede: plesna vzgoja, otrok s posebnimi potrebami, predšolsko obdobje, načrtovanje plesnih dejavnosti, vključevanje otrok s posebnimi potrebami v plesne dejavnosti
Objavljeno: 27.08.2013; Ogledov: 1272; Prenosov: 191
.pdf Celotno besedilo (450,34 KB)

9.
Terapija s pomočjo konja
Tamara Horvat, 2014, diplomsko delo

Opis: Terapija s pomočjo konja še ni tako razširjena v Sloveniji in premalo je tudi osveščanja ljudi, predvsem staršev otrok s posebnimi potrebami. A vendar je za otroke s posebnimi potrebami še kako pomembna, saj jim pomaga pri pridobivanju določenih veščin. Namen: Namen diplomskega dela je predstaviti terapijo s pomočjo konja, terapevtski tim in ustanovo, kjer terapijo tudi opravljajo, ter z raziskavo ugotoviti zadovoljstvo in mnenje staršev otrok s posebnimi potrebami. Raziskovalna metodologija: Raziskavo smo opravili pri 21 starših otrok, ki obiskujejo terapijo s pomočjo konja v Ustanovi – Fundaciji Nazaj na konja. Kot instrument raziskave smo uporabili anketni vprašalnik, sestavljen iz 17 vprašanj. Rezultati: Analiza anketnih vprašalnikov je pokazala, da so starši otrok s posebnimi potrebami s terapijo s pomočjo konja zelo zadovoljni, saj sami opazijo spremembe pri svojem otroku na določenih področjih. Otroci do konjev nimajo negativnega odnosa ampak so do njih precej zaupljivi. Starši so mnenja, da že sam stik z živaljo vpliva na otrokov socialni razvoj, prav tako postanejo skrbni do živali. Sklep: Premalo je osveščanja ljudi o terapiji s pomočjo konja, predvsem staršev otrok s posebnimi potrebami. Vse vaje so prilagojene posamezniku, delo je individualno in tako se učinki terapije dokaj hitro pokažejo na motoriki, sociološkem področju ter čustvenem področju, kar otroku in staršem pomaga pri obvladovanju težav.
Ključne besede: otrok s posebnimi potrebami, starši, terapija s pomočjo konja, terapevtski konj, terapevt
Objavljeno: 02.12.2014; Ogledov: 1681; Prenosov: 346
.pdf Celotno besedilo (1,49 MB)

10.
DRUŽINA PREDŠOLSKEGA OTROKA S POSEBNIMI POTREBAMI
Urška Sreš, 2014, diplomsko delo

Opis: Predmet diplomskega dela je družina s predšolskim otrokom s posebnimi potrebami. Do tega raziskovanja me je pripeljalo zanimanje in veselje za delo z otroki s posebnimi potrebami, ki so mi ga ti otroci tudi vzbudili. Z otroki s posebnimi potrebami sem se srečevala že v obdobju srednješolskega izobraževanja, v študijskem obdobju pa sem imela priložnost spoznati še otroke s posebnimi potrebami, ki so v razvojnem oddelku. Skozi tedenske obiske razvojnega oddelka v Murski Soboti sem spoznavala delo z otroki s posebnimi potrebami, sodelovanje med starši in vzgojitelji ter doživeto veselje otrok ob dejavnostih. Prav tako sem imela priložnost videti, kako veliko vlogo ima družina predšolskega otroka s posebnimi potrebami že samo, ko ga vodijo v vrtec, kaj šele pa pomeni vloga družine doma. Da bi dobila odgovore na vprašanja, kako sploh družina doživlja novico, da ima otroka s posebnimi potrebami, kako se s tem sooči, kako se vloga družine spremeni, s kakšnimi težavami se srečujejo ipd., sem opravila intervju z materami predšolskega otroka s posebnimi potrebami. V diplomski nalogi sem najprej v teoretičnem delu predstavila nekaj splošnega o družini, nato sem se pa osredotočila predvsem na družino, ki ima otroka s posebnimi potrebami, na predšolske otroke s posebnimi potrebami, na vzgojo in izobraževanje, ki je ključnega pomena v otroštvu, ter na posamezne kategorije otrok s posebnimi potrebami. Empirični del pa je tisti, v katerem so navedeni odgovori na raziskovalna vprašanja in preverjene hipoteze.
Ključne besede: družina, predšolski otrok s posebnimi potrebami, soočanje družine, otroci z govorno-jezikovno motnjo, gibalno ovirani otroci, dolgotrajno bolni otroci
Objavljeno: 23.07.2014; Ogledov: 1767; Prenosov: 473
.pdf Celotno besedilo (617,89 KB)

Iskanje izvedeno v 0.15 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici