111. Praktična raba ikt v vrtcu pri izvajanju dejavnosti v vsakodnevnih situacijah : diplomsko deloAnja Kelhar, 2022, diplomsko delo Opis: Diplomsko delo z naslovom Praktična raba IKT v vrtcu pri izvajanju dejavnosti v vsakodnevnih situacijah je sestavljeno iz teoretičnega, empiričnega in praktičnega dela.
V teoretičnem delu je opredeljena informacijsko-komunikacijska tehnologija (v nadaljevanju IKT), podrobno je opisano, kako IKT vpliva na razvoj otrok ter kakšne so njene prednosti in slabosti. Predstavljeno je, kako je IKT uporabljena v vrtcu in na kakšen način je IKT opisana v Kurikulumu za vrtce. Kakšno vlogo imajo vzgojitelji in otroci pri varni uporabi IKT. V nadaljevanju pa opredelimo animacijo, različne animacijske tehnike in podrobneje opišemo animacijsko tehniko Stop-motion, ki je bila z otroki uporabljena v praktičnem delu.
V empiričnem delu so predstavljeni rezultati raziskave, ki so bili pridobljeni s kvalitativno tehniko intervjuja. Namen zaključnega dela je bil seznaniti in vključiti otroke v pripravo izdelave stop-motion animacije.
V praktičnem delu je predstavljen proces izdelave, ki je potekal dlje časa in po posameznih stopnjah.
Ključne besede: IKT, Stop-motion, animacija, vrtec, otrok, tehnologija
Objavljeno v DKUM: 18.07.2022; Ogledov: 1239; Prenosov: 224
 Celotno besedilo (1,42 MB) |
112. Uporaba ročnih in senčnih lutk v vrtcu : diplomsko deloEla Pečnik, 2022, diplomsko delo Opis: Diplomsko delo z naslovom Uporaba ročnih in senčnih lutk v vrtcu je sestavljeno iz teoretičnega in praktičnega dela. V teoretičnem delu smo predstavili razvoj pet- do šestletnega otroka, moč lutke ljubljenke in metode dela z lutkami v vrtcu. Opisali smo ročno in senčno lutko, njun pomen, izdelavo in vlogo vzgojitelja pri izdelavi in uporabi lutke. Posvetili smo se tudi senčnemu gledališču, senci in motivaciji otrok v predšolskem obdobju.
V praktičnem delu diplomskega dela smo si zastavili naslednje cilje: otroke spodbuditi za oblikovanje karakterja lutke; spodbuditi jih k ustvarjalnemu izdelovanju lutke in utrjevanju fine motorike; otroke spodbuditi, da se poistovetijo z lutko ljubljenko in jo seznanijo z njihovo dnevno rutino v vrtcu; spodbuditi jih, da se doživeto in domiselno vživijo v vlogo lutke; z ročno lutko spodbuditi manj govoreče otroke k aktivnemu govoru; otroke seznaniti s senčno lutko in z njenim rokovanjem; seznaniti jih s prvinami senčnega gledališča; spodbuditi jih za sodelovanje in timsko delo. Tako smo skozi celoten projekt z otroki ustvarili ročno lutko, ki je postala naša ljubljenka skupine, s katero smo spletli močno vez, jo vključili v dnevno rutino in dejavnosti. Pri izdelavi lutk smo otroke spodbujali k ustvarjalnemu izdelovanju in urili ročne spretnosti. Seznanili smo jih s prvinami senčnega gledališča, ustvarili lutkovni kotiček in uprizorili predstavo s senčnimi lutkami ter jih spodbujali k sodelovanju in timskemu duhu.
Ročne in senčne lutke so tako postale naše vsakodnevne prijateljice, ki so otroke spodbujale pri izražanju in bogatile njihov besedni zaklad. Veliko časa smo namenili opazovanju otrok, ki smo jih spremljali s pomočjo opazovalnih listov skozi celotni projekt, ki so ga doživljali kot prijetno izkušnjo.
Dobljeni rezultati kažejo na to, da je za uresničitev želenih ciljev treba delo dobro načrtovati in se pred izvedbo nanj suvereno pripraviti. Otroke je treba spremljati, spodbujati in podpirati, saj je le na ta način mogoče slediti njihovemu napredku.
Ključne besede: Ročna lutka, senčne lutke, lutkovna predstava, otrok, predšolsko obdobje, opazovanje
Objavljeno v DKUM: 15.07.2022; Ogledov: 935; Prenosov: 126
Celotno besedilo (3,76 MB) |
113. Telesna dejavnost strokovnih delavcev vrtca v času omejitev zaradi epidemije covida-19Ana Mohorič, 2022, diplomsko delo Opis: V diplomskem delu bomo predstavili pomembnost telesne aktivnosti v času izrednih razmer, kot je bila epidemija covida-19, za zdravje in dobro počutje vzgojiteljev oziroma pomočnikov vzgojitelja predšolskih otrok. Želeli smo raziskati, kako so omejitve gibanja zaradi epidemije vplivale na njihove gibalne navade, ali so dosegali priporočila glede telesne aktivnosti in katero vrsto rekreacije so najpogosteje uporabili za telesno aktivnost.
Podatke smo pridobili s pomočjo anketnega vprašalnika in jih nato obdelali s pomočjo kvantitativne obdelave. V raziskavi je sodelovalo 28 strokovnih delavcev vrtca z območja celotne Slovenije. Za ugotavljanje telesne aktivnosti smo uporabili lestvico IPAQ, ki je specifično namenjena ugotavljanju količine telesne aktivnosti anketirancev.
Z raziskavo smo ugotovili, da so bili vzgojitelji in pomočniki vzgojitelja v času omejitev gibanja zaradi epidemije covida-19 več časa telesno aktivni kot po sproščenih ukrepih in da so v času omejitev dosegali priporočila glede telesne aktivnosti. Njihova najpogostejša oblika rekreacije je bil sprehod in rezultati o količini telesne aktivnosti glede na okolje so zelo podobni.
Zadovoljni smo, da se strokovni delavci v vrtcu zavedajo pomena telesne aktivnosti za njihovo zdravje, saj smo v raziskavi pridobili podatek, da je bilo v času omejitev zaradi epidemije covida-19 78,57 % vzgojiteljev, ki spadajo v kategorijo visoko aktivni po smernicah raziskave IPAQ.
Ključne besede: telesna dejavnost, rekreacija, zdravje, vzgojitelj predšolskih otrok, omejitve, covid 19
Objavljeno v DKUM: 15.07.2022; Ogledov: 807; Prenosov: 69
Celotno besedilo (789,49 KB) |
114. Življenjski slog predšolskega otroka v času covida-19 : diplomsko deloTadeja Šmigoc, 2022, diplomsko delo Opis: Diplomsko delo z naslovom Življenjski slog predšolskega otroka v času covida-19 sestavljata teoretični in empirični del. V teoretičnem delu je najprej opredeljen covid-19 in ukrepi ter omejitve vezane na koronavirusno bolezen. Nadalje smo opredelili življenjski slog in vplive covida-19 na spremembo življenjskega sloga družin. Natančno smo opisali zdravo in nezdravo prehrano, gibanje ter gibalno nedejavnost, spanje in počitek ter duševno zdravje v družini predšolskega otroka. Izpostavili smo tudi posledice nezdrave prehrane in gibalne nedejavnosti na otroka.
V empiričnem delu smo raziskali, kakšen je bil življenjski slog predšolskih otrok v obdobju epidemije. Zanimalo nas je, ali so starši seznanjeni z zdravim in nezdravim življenjskim slogom ter s posledicami le-tega. Raziskali smo, kako je covid-19 vplival na prehrano, gibanje, spanje in duševno zdravje predšolskih otrok. Želeli smo ugotoviti, ali so spremembe, ki jih je povzročil covid-19, na družine delovale izključno samo negativno ali tudi pozitivno. Predvsem nas je zanimalo, ali so se družine kljub omejitvam in številnim preprekam posluževale zdravega življenjskega sloga.
Rezultati raziskave so pokazali, da so se ne glede na kraj bivanja in materialno stanje družin družine v obdobju epidemije posluževale zdravega življenjskega sloga. V času covida-19 je način prehranjevanja, spanje, telesna aktivnosti in duševno zdravje predšolskih otrok ostalo nespremenjeno.
Ključne besede: življenjski slog, covid-19, predšolski otrok
Objavljeno v DKUM: 13.06.2022; Ogledov: 845; Prenosov: 89
Celotno besedilo (1,62 MB) |
115. Duševno zdravje učencev in vključevanje čuječnosti pri pouku v osnovni šoli : magistrsko deloMaja Grobelnik, 2022, magistrsko delo Opis: V današnjem hitrem tempu življenja je usmerjanje vase in iskanje rešitev za dobro duševno zdravje še kako pomembno. Živimo v času, kjer nas na vsakem koraku spremlja interaktivno komunikacijska tehnologija. Otroci so že od malih nog obdani s to tehnologijo, srečujejo se z veliko dražljaji, predvsem s socialnimi omrežji, katerih vsebine včasih niso najbolj primerne za otroke. Večina otrok po navadi posnema tisto, kar vidi – kot smo omenili, pa to ni vedno najboljše. Ob vsem tem se otrokova osebnost lahko izgubi, gledanje idealov na socialnih omrežjih pa lahko otrokovo samopodobo zmanjša. Pomembno je, da se otrok sprejema, se ima rad in je pozitivno naravnan do življenja, tako se bo lažje spopadal z morebitnimi težavami v življenju. Eden od načinov, kako lahko to doseže, je prakticiranje tehnik, ki spodbujajo čuječnost. V magistrskem delu nas je zanimalo, kako učitelji razrednega pouka ocenjujejo duševno zdravje učencev, kako so učitelji sami usposobljeni za prepoznavanje duševnih motenj pri učencih, ali bi čuječnost vključili k uram pouka in ali bi se udeležili izobraževanj na temo tesnobe in čuječnosti. Anketne odgovore smo prejeli od 80 učiteljev, ki poučujejo razredni pouk. Kot najpogostejše duševne motnje pri učencih so anketirani učitelji navajali anksioznost, motnje koncentracije in pozornosti, motnje vedenja in učne težave. Večina učiteljev (80 %) je mnenja, da bi čuječnost vključili k svojim uram pouka in da bi to prineslo pozitivne učinke na duševno zdravje učencev. Približno polovica anketiranih učiteljev se v prostem času ukvarja s čuječnostjo. Prav ti učitelji tudi navajajo, da so pri sebi opazili veliko pozitivnih učinkov, boljše duševno zdravje, skratka splošno boljše počutje.
Glede na to, da smo pri analizi različnih znanstvenih člankov ugotovili, da ima redno izvajanje tehnik čuječnosti ogromno pozitivnih učinkov na fizično in duševno zdravje posameznika, bi bilo dobro tej veščini nameniti več časa.
Ključne besede: duševno zdravje otrok, duševne motnje, čuječnost, učitelji
Objavljeno v DKUM: 09.06.2022; Ogledov: 1028; Prenosov: 187
Celotno besedilo (1,98 MB) |
116. Spretnosti ocenjevanja pri predšolskih otrocih : diplomsko deloSuzana Pogačar, 2022, diplomsko delo Opis: Diplomsko delo z naslovom Spretnosti ocenjevanja pri predšolskih otrocih obsega teoretični del in praktični del. V teoretičnem delu diplomskega dela predstavljamo ocenjevanje in s tem tudi različne vrste ocenjevanja in sicer (1) ocenjevanje pri merjenju, (2) ocenjevanje pri številskih predstavah in (3) ocenjevanje pri računskih operacijah. Vsaka izmed teh treh vrst ocenjevanja opisuje strategije, s katerimi se srečujejo oziroma bi se lahko srečevali otroci v predšolskem obdobju in na razredni stopnji. Pri vsakemu ocenjevanju smo navedli izsledke raziskav, s posameznega področja.
V praktičnemu delu smo predstavili dejavnosti ocenjevanja, ki so primerne za predšolske otroke. V prvih treh dneh smo izvedli dejavnosti s področja ocenjevanja pri številskih predstavah, v drugih treh dneh pa so sledile dejavnosti s področja ocenjevanja pri merjenju. Ugotovili smo, da imajo otroci kar dobro razvite spretnosti ocenjevanja, tako v okviru številskih predstav kot tudi pri merjenju.
Ključne besede: ocenjevanje, spretnosti, merjenje, števila, računske operacije, predšolski otrok
Objavljeno v DKUM: 08.06.2022; Ogledov: 576; Prenosov: 31
Celotno besedilo (2,10 MB) |
117. Interakcija z otroki priseljenci v vrtcu : diplomsko deloTjaša Štante, 2022, diplomsko delo Opis: V diplomskem delu smo se osredotočili na komunikacijo z otroki priseljenci, ki jih je v slovenskih vrtcih vedno več. V teoretičnem delu smo predstavili nekatere smernice vključevanja otrok priseljencev v vrtce, načine komuniciranja vzgojiteljev z otroki priseljencev, pristope učenja jezika okolja in dvojezičnost otrok. V empiričnem delu so predstavljeni rezultati raziskave, v katero so bili vključeni vzgojitelji in pomočniki. Podatki so bili zbrani s pomočjo anketnega vprašalnika in obdelani s programom SPSS. V raziskavi nas je zanimalo, iz katerih držav se priseljujejo otroki priseljenci in njihove družine, izkušnje strokovnih delavcev v vrtcu glede govorne interakcije z otroki priseljenci, izkušnje in stališča strokovnih delavcev v vrtcu glede učenja jezika okolja za otroka priseljenca, kompetentnost strokovnih delavcev v vrtcu pri govorni komunikaciji z otrokom priseljencev in stališča strokovnih delavcev glede dvojezičnosti otrok. Rezultati so pokazali, da največji delež otrok priseljencev prihaja iz Bosne in Hercegovine. Vzgojitelji z otroki komunicirajo z uporabo različnih pristopov, najpogosteje z neverbalno komunikacijo. Po mnenju strokovnih delavcev se otroci najbolje naučijo jezik okolja preko vsakdanjih situacij v vrtcu. Vzgojiteljevo nerazumevanje prvega, maternega jezika otroka priseljenca otežuje delo vzgojitelja pri vzgoji in izobraževanju otroka. Vzgojitelji in pomočniki imajo pozitivna stališča do rabe dvojezičnosti otrok na predšolski stopnji.
Ključne besede: otrok priseljenec, interakcija, jezik okolja, učenje jezika, dvojezičnost
Objavljeno v DKUM: 02.06.2022; Ogledov: 794; Prenosov: 107
Celotno besedilo (2,00 MB) |
118. Mnenja vzgojiteljev in svetovalnih delavcev o vplivu nekaterih dejavnikov na vzgojno (ne)moč družin : diplomsko deloŠpela Lokovšek, 2022, diplomsko delo Opis: Družina ima občutno vlogo v življenju predšolskega otroka. Potrebno je poznati dejavnike, ki vplivajo na vzgojno moč družine, in prek njih ustrezno vplivati na otroka, njegovo socializacijo in razvoj osebnosti. Predšolski otrok lahko zaradi neustrezne komunikacije v družini, nezdravih družinskih odnosov, neustreznega položaja v družini in pomanjkanja čustvenih odnosov utrpi različne stiske in strah. Pomembna je vloga in pomoč vrtca oz. strokovnih delavcev. Diplomsko delo je sestavljeno iz teoretičnega in empiričnega dela. V teoretičnem delu je predstavljena družina, njeno okolje, socializacija v družini, družbeno okolje in razvoj osebnosti predšolskega otroka. Predstavljeni so nekateri dejavniki, ki vplivajo na vzgojno (ne)moč družine, čustveni in socialni razvoj ter stiske in strah predšolskega otroka. Predstavljena je vloga vrtca ter oblike pomoči vzgojiteljev in svetovalnih delavcev v primeru otrokove stiske. V empiričnem delu so predstavljeni rezultati in interpretacija intervjujev, ki smo jih izvedli z vzgojitelji in s svetovalnimi delavci iz različnih vrtcev. Zanimalo nas je, kakšno je mnenje vzgojiteljev in svetovalnih delavcev o tem, kako nekateri dejavniki vplivajo na vzgojno moč oziroma nemoč družine. Glede na dobljene rezultate ugotavljamo, da večina vzgojiteljev in svetovalnih delavcev meni, da lahko dejavniki, ki vplivajo na vzgojno (ne)moč družine, vplivajo na predšolskega otroka pozitivno ali negativno.
Ključne besede: dejavniki, družinsko okolje, predšolski otrok, vplivi, vzgojitelj
Objavljeno v DKUM: 02.06.2022; Ogledov: 718; Prenosov: 159
Celotno besedilo (939,31 KB) |
119. Razvoj pripovedovanja zgodbe pri 2–3 leta starih otrocih : diplomsko deloValentina Hudina, 2022, diplomsko delo Opis: Otrok najbolj razvija svoj govor, pripovedovanje, ustvarjalnost, domišljijo ter odnos do nekaterih dejavnosti ravno v predšolskem obdobju, zato ima spodbudno okolje v tem času ogromno vlogo. Otroku moramo v vrtcu nuditi dovolj priložnosti za izražanje ter zanimive in igrive dejavnosti, ki bodo v njem spodbudile veselje do pripovedovanja. Vsak posameznik mora biti slišan, kar lahko omogočamo tudi s pogovorom in pripovedovanjem ter tako hkrati oblikujemo pozitivne in tople medsebojne odnose v oddelku. V obdobju osmih mesecev smo pet mesecev z izvajanjem nekaterih dodatnih dejavnosti otrokom nudili jezikovno-domišljijsko bogato okolje. Zanimalo nas je, ali bodo po približno osmih mesecih otroci, stari dve in tri leta, tvorili zgodbo, ali bodo v zgodbo vključili več sličic in več domišljijskih elementov in ali bodo pripovedovali dalj časa ter uporabili več besed. Prav tako nas je zanimal interes otrok za pripovedovanje, spremljali pa smo tudi posameznikovo prisotnost pri dejavnostih in tako ugotavljali, ali obstaja povezava med otrokovim napredkom ter številom izvajanih dejavnosti, pri katerih je bil posameznik prisoten. Prav tako smo opisali in evalvirali dejavnosti, ki smo jih z otroki izvajali v času med obema preverjanjema. Opazili smo velik napredek pri vseh otrocih, ki so bili prisotni pri večini izvajanih dejavnostih.
Ključne besede: Pripovedovanje, domišljija, zgodba, predšolski otrok, jezikovne dejavnosti.
Objavljeno v DKUM: 02.06.2022; Ogledov: 835; Prenosov: 138
Celotno besedilo (3,32 MB) |
120. Primerjava gozda in vrtčevskega igrišča kot strukturiranega okolja spoznavanja narave : diplomsko deloKatja Kolman, 2022, diplomsko delo Opis: Namen diplomskega dela je bil predstaviti bistvene razlike pri določenih vedenjih otrok v strukturirano urejenem prostoru v zaprtem vrtčevskem igrišču in v gozdu, kjer je material prosto dostopen. Najprej smo v teoretičnem delu predstavili igro predšolskega otroka ter področje narave v Kurikulumu za vrtce. Podrobneje smo predstavili doživljajsko ter gozdno pedagogiko, njuno bistvo ter cilje. Natančno smo predstavili tudi odprto učno okolje in njegove vplive. V nadaljevanju smo s teoretičnega vidika prikazali gozd, drevesa ter gozdne živali. V zaključku teoretičnega dela smo raziskali področje izkustvenega učenja ter podali rezultate novejših raziskav uporabe gozda kot odprtega učnega okolja. V empiričnem delu smo predstavili način pridobivanja rezultatov ter rezultate raziskave. Pri raziskavi smo uporabili neslučajnostni raziskovalni vzorec iz konkretne populacije, in sicer 20 otrok, starih od štiri do šest let. Raziskavo smo izvedli na podlagi načrtovanih dejavnosti, ki smo jih izvajali z dvema skupinama otrok, v dveh različnih učnih okoljih. Naša opažanja, vezana na sodelovanje, vedenje ter razmišljanje otrok, smo zapisali z ocenjevalnimi listi. S pridobljenimi rezultati smo ugotovili, da izvajanje dejavnosti v gozdu s prosto dostopnim materialom pozitivno vpliva na otroke. Otroci so pri dejavnostih, izvedenih v gozdu, bolj sodelovalni, komunikativni, ustvarjalni in kažejo več veselja, motivacije ter navdušenja za aktivnosti. Ugotovili smo, da dejavnosti v gozdu vplivajo tudi na razvoj otroške domišljije.
Ključne besede: predšolski otrok, gozdna pedagogika, odprto učno okolje, gozd, vpliv.
Objavljeno v DKUM: 02.06.2022; Ogledov: 859; Prenosov: 98
Celotno besedilo (2,61 MB) |
