Iskanje po katalogu digitalne knjižnice

Opis: Diplomsko delo z naslovom Najpogostejše bolezni otrok v vrtcu opisuje otroške bolezni in njihove simptome.Zaradi otroških bolezni so otroci v predšolskem obdobju velikokrat odsotni v vrtcu. zelo pogosto zbolevajo otroci v prvem starostnem obdobju in pa tudi otroci, ki so v vrtec vpisani prvo leto. v teoretičnem delu so najprej predstavljene razvojne značilnosti predšolskega otroka ter najpogostejše otroške bolezni in njihove značilnosti. Podrobneje smo predstavili cilje iz kurikula in obveznosti staršev in vzgojiteljev do otrok v vrtcu. Poglavje zaključujemo s podatki o prisotnosti otrok v koroških vrtcih v šolskem letu 2005/2006 in 2006/2007, ki smo jih pridobili s pregledom dnevnikov v omenjenih vrtcih. V empiričnem delu so predstavljeni rezultati, ki smo jih dobili s pomočjo odgovorov 92 staršev na anketni vprašalnik. Na vprašanja so odgovarjali starši otrok v vrtcu Črna na Koroškem, Mežica, Prevalje in v vrtcu Ravne na Koroškem. Namen raziskave je bil s pomočjo anketnih vprašalnikov preveriti podatke o najpogostejših boleznih otrok v predšolskem obdobju. Ugotoviti smo hoteli zaradi katerih bolezni otroci največkrat izostajajo v vrtcih in ali s starostjo postanejo otroci bolj odporni in manjkrat manjkajo v vrtcu. Odgovori staršev na anketna vprašanja so nam pokazali, da so najpogostejši vzrok odsotnosti v vrtcu bolezni dihal. Ugotovili smo tudi, da otroci v drugem starostnem obdobju manjkrat manjkajo v vrtcu zaradi bolezni. Vzgojiteljice starše redno obveščajo o izbruhih bolezni v skupini.
Ključne besede: otrok, vrtec, predšolsko obdobje, bolezni, starši.
Objavljeno v DKUM: 06.07.2009; Ogledov: 4863; Prenosov: 670
Celotno besedilo (476,24 KB)

Opis: Diplomsko delo obravnava državljansko vzgojo in otrokove pravice. Vzgoja in izobraževanje v predšolskem obdobju dobiva nov pomen za vseživljenjsko učenje in vzgojo za aktivno državljanstvo. Vrtec je otrokov življenjski prostor, kjer se aktivno uči in pridobiva vrednote ter razvija sposobnosti za življenje v medkulturni družbi. V postmoderni družbi se ne pojavlja vprašanje ali bi morala družba zagotoviti ustrezno okolje za spoštovanje drugačnosti, temveč kako to na področju vzgoje in izobraževanja zagotoviti. V zgodnjem otroštvu se postavljajo osnove za uspešno pridobivanje vseh temeljnih spretnosti in veščin, ki jih bo otrok potreboval kasneje v življenju, ter temelj za sobivanje v družbi. Državljanska vzgoja dobiva vse večji pomen v sodobni medkulturni družbi, ki naj bi temeljile na načelu enakih možnosti in pravici posameznika do drugačnosti. Pomembna vloga vrtcev kot institucij in ob tem strokovnih delavcev (vzgojiteljev in pomočnikov vzgojiteljev) je, da vzgaja otroka za novo, sodobno družbo in pri tem poskrbi, da bo znal pozitivno razmišljati in se vključevati v interakcijo z drugimi, da bo sposoben kritičnega mišljenja in zavračanja stereotipov. Najin namen je predstaviti stališča strokovnih delavcev vrtca do demokratizacije prikritega kurikuluma in ob tem prikazati stališča otrok o možnosti soodločanja v skupini. Vloga odraslega je pri razvijanju znanj, spretnosti, stališč in vrednot pri otroku izredno pomembna, kar se kaže predvsem z uporabo različnih pristopov. Da bo imel otrok dovolj možnosti za soodločanje v skupini, je zelo odvisno od strokovnosti vzgojitelja. Ali se vzgojitelji zavedajo kako pomembno je, da ima otrok to možnost, ali se zavedajo kako vpliva to na otroka v kasnejšem življenju, kadar mu te možnosti ne nudijo. Morda se, morda pa tudi ne!
Ključne besede: KLJUČN BESEDE: otrokove pravice, državljanska vzgoja, družba, stališča strokovnih delavcev, stališča otrok, prikriti kurikulum, uresničevanje otrokovih pravic.
Objavljeno v DKUM: 06.07.2009; Ogledov: 5845; Prenosov: 1297
Celotno besedilo (457,14 KB)

Opis: POVZETEK Današnji otroci se ne glede na to, kje živijo, ves čas srečujejo s spremembami na socialnem in političnem področju, spremembami okolja, spremembami v znanosti in tehnologiji ter industriji in njihovimi vplivi na trg zaposlovanja. Hitre spremembe zahtevajo, da pri otrocih gojimo in vzdržujemo željo po učenju vse življenje. Moja želja in namen sta bila, da bi bilo to diplomsko delo kot nek priročnik, za podobo oziroma o podobi današnjega vrtca: kako opremiti igralnico, da bo otroku prijazna in prijetna. V njem so predstavljene likovne dejavnosti predšolskega otroka, metode in oblike dela, načela likovne vzgoje predšolskih otrok, na kratko je predstavljen kurikulum za vrtce in ob njem področje umetnosti z globalnimi cilji, cilji ter primeri likovnih in oblikovalnih dejavnosti, predstavljeno je projektno delo v vrtcu, zunanji izgled vrtca oziroma šole, v kateri je vrtec, notranji izgled vrtca, na koncu pa je predstavljen projekt IZBERIMO BARVE ZA NAŠO IGRALNICO, ki je potrdil moja predvidevanja in ugotovitve psihologa Antona Trstenjaka. Z opazovalnimi listi, v katere sem natančno zapisovala odgovore oziroma izbiro otrok ter na koncu svoje ugotovitve, sem ugotovila, katere barve želijo otroci v igralnici. Njihove želje sem tudi izpolnila, tako da se sedaj otroci prijetno počutijo v svoji igralnici, kajti barve sten so prepleskane v barvah, ki so jih sami izbrali.
Ključne besede: likovna vzgoja, likovna pedagogika, predšolski otrok, vrtec, barva, otrokovo okolje.
Objavljeno v DKUM: 06.07.2009; Ogledov: 3451; Prenosov: 617
Celotno besedilo (45,07 MB)

Opis: Zdrav otrok se v prvem letu življenja sam od sebe osamosvoji. Že zelo zgodaj začne obvladovati gibanje glavice, se obračati po vzdolžni osi on okoli 6. meseca začne uporabljati rokice za podporo in prestrezanje, nato začne plaziti, nauči se sedeti, vstajati in hoditi. Otrok s tveganjem (rizični otrok) pa se razvija drugače, odvisno od dejavnikov tveganja. Je otrok, ki ima neugodno antenatalno anamnezo. Potrebuje našo pomoč vse od rojstva, v smislu pravilnega rokovanja (handling), pestovanja, polaganja, nošenja, hranjenja, previjanja in zdravstvene nege, vse dokler se gibalno ne osamosvoji in postane očitno, da dejavniki tveganja na njem niso pustili posledic. Namen diplomskega dela je predstaviti delo negovalnega tima pri rizičnih otrocih ali otrocih s tveganjem in njihovo sodelovanje s starši.
Ključne besede: položaji, dotiki, pravilno rokovanje, rizičen otrok.
Objavljeno v DKUM: 24.06.2009; Ogledov: 4333; Prenosov: 818
Celotno besedilo (1,18 MB)

Opis: Avtorica v svojem diplomskem delu z naslovom Nekateri sociološki vidiki predšolskega otroka v splošnoizobraževalni knjižnici predstavlja nekatere sociološke vidike doživljanja predšolskega otroka po prvih obiskih splošnoizobraževalne knjižnice, v koliki meri vplivajo obiski na predšolskega otroka in na njegovo družino ter ali vzgojitelji načrtujejo skupne obiske splošnoizobraževalne knjižnice, kako pogosto jih načrtujejo, katere sociološke vidike opažajo pri otrocih po obisku splošnoizobraževalne knjižnice ter v koliki meri postanejo rutinska navada za družino predšolskega otroka. Za zbiranje podatkov je avtorica uporabila 100 anketnih vprašalnikov za vzgojitelje in starše predšolskih otrok. Petdeset anketnih vprašalnikov je bilo razdeljenih med vzgojitelje, petdeset pa med starše predšolskih otrok. V teoretičnem delu so predstavljeni obiski vrtca in družine v splošnoizobraževalni knjižnici, vrste družin v postmoderni slovenski družbi, vloga knjižnice pri vzgajanju kulturnega kapitala predšolskega otroka ter vpliv vzgojiteljice in njenega dela na predšolskega otroka. Predstavljen je pomen ponudbe knjižnice in pomen ter vpliv branja za predšolskega otroka. Predstavljeno je življenje predšolskega otroka s knjigo, medkulturnost in predšolski otrok ter odrasli kot otrokov vzor. V empiričnem delu na osnovi obdelave odgovorov ter interpretacij avtorica dokazuje pozitiven vpliv nekaterih socioloških vidikov doživljanja predšolskega otroka po prvih obiskih splošnoizobraževalne knjižnice bodisi v spremstvu vzgojiteljic ali staršev. Pri obdelavi podatkov rezultati kažejo, da so vzgojiteljice in starši mnenja, da je za predšolskega otroka zgodnji obisk splošnoizobraževalne knjižnice pomemben dejavnik pojava nekaterih socioloških vidikov. Ugotovitve kažejo, da redni obiski knjižnice niso zgolj potreba posameznika v danem trenutku, temveč rutinska navada družine. Dobljeni rezultati pa kažejo, da so redni obiski splošnoizobraževalne knjižnice pri otroku izboljšali komunikacijo z okolico in vrstniki, intenzivnost vključevanja v družbo z vrstniki in okolico, strpnost do drugačnosti, otroku se bolje razvija občutek do tuje lastnine, izboljša komunikacijo, se pogosteje vključuje v odprte razgovore z odraslimi in otroki ter pogosteje izraža svoja mnenja.
Ključne besede: Ključne besede: predšolski otrok, sociološki vidiki, družina, splošnoizobraževalna knjižnica, vzgojitelj, starš.
Objavljeno v DKUM: 11.06.2009; Ogledov: 4132; Prenosov: 330
Celotno besedilo (1,58 MB)