Iskanje po katalogu digitalne knjižnice

Opis: Zgodnje poučevanje naravoslovja je v predšolskem obdobju zelo priporočeno, saj otroci zelo radi raziskujejo in se učijo novih stvari. Je pa v praksi to področje, predvsem z vidika eksperimentiranja, kjer otroci prevzamejo vlogo preizkuševalcev, velikokrat zapostavljeno ali pa pomanjkljivo načrtovano in izvedeno. To se v kasnejših letih kaže tudi v pomanjkanju znanja pri naravoslovnih predmetih. Diplomsko delo je sestavljeno iz teoretičnega in empiričnega dela. V teoretičnem delu je s pomočjo strokovne literature predstavljeno zgodnje poučevanje naravoslovja, priprava na izvajanje eksperimentalnih dejavnosti v vrtcu ter vlogo odraslih pri le-teh. V empiričnem delu je predstavljena raziskava, ki je bila izvedena v Javnem zavodu Vrtec Zreče, in njeni rezultati. Z otroki so bile izvedene eksperimentalne dejavnosti, s katerimi se je ugotavljalo, zakaj nekateri predmeti plavajo, drugi pa potonejo. Pri izvajanju poskusov so bili uporabljeni predmeti različnih velikosti, oblik in materialov. Večina otrok je bila prepričana, da je plovnost predmeta odvisna predvsem od mase, torej da težki predmeti potonejo. Z eksperimentiranjem je bilo ugotovljeno, da na plovnost vplivajo posamezni materiali, saj se le-ti med sabo razlikujejo po gostoti. Eksperimentiranje je s strani otrok bilo izvedeno z velikim navdušenjem, kar je lahko spodbuda za strokovne delavce, zaradi česar bi eksperimentalne dejavnosti, bodisi z različnimi tekočinami ali pa preučevanjem pojavov, bile večkrat vključene v načrtovano vzgojno-izobraževalno delo.
Ključne besede: plovnost, zgodnje naravoslovje, eksperiment, predšolski otrok
Objavljeno v DKUM: 08.09.2022; Ogledov: 926; Prenosov: 136
Celotno besedilo (3,09 MB)

Opis: Z matematiko se srečujemo na vsakem koraku našega življenja in je za nas tudi zelo pomembna ter uporabna. Z njo se zelo zgodaj srečajo tudi otroci, že v predšolskem obdobju. Pri tem imamo zelo pomembno vlogo odrasli, ki moramo otrokom omogočiti čim bolj pester nabor matematičnih izkušenj. To je najlažje narediti z uporabo različnih načrtovanih in spontanih matematičnih dejavnosti, najpogosteje izvedenih preko igre. Cilj te diplomske naloge je bil raziskati, kako otroci posegajo po matematičnih dejavnostih ter kaj jim njihov miselni razvoj omogoča in česa ne. V raziskavi smo izvedli tri različne igre, ki temeljijo na pravilu tri v vrsto in skušali ugotoviti, kako jih otroci igrajo, kaj jim dela težave in kaj je značilno za njihovo razmišljanje pri igranju. V raziskavo so bili vključeni otroci stari od 3 do 6 let. Otrokom smo igre najprej predstavili in nato smo jih opazovali pri igri ter beležili, katera pravila razumejo ter katerih ne. Nato smo igre pustili na različnih mestih ter beležili, v kolikšni meri jih otroci samostojno vzamejo ter jih igrajo. Na koncu pa smo igre razdelili tudi otrokom, da so jih doma igrali s starši in njihove vtise pridobili tudi na podlagi kratkega anketnega vprašalnika. Prišli smo do ugotovitve, da večina otrok razume vsa pravila iger, da se za te igre v največji meri odločajo ob spodbudi odraslega in da so bile tudi staršem te igre zanimive.
Ključne besede: matematika, otrok, kognitivni razvoj, igra
Objavljeno v DKUM: 05.09.2022; Ogledov: 612; Prenosov: 62
Celotno besedilo (2,52 MB)

Opis: Ples je zelo pomemben za otrokov celostni razvoj. Skozi ples otrok izraža svoja doživljanja, razvija občutja skozi gibalne sposobnosti in ustvarjalnost. Zato smo se odločili, da skozi diplomsko delo ugotovimo, kako otroci doživljajo pravljico skozi ples in kako ustvarjalni so na tem področju. Diplomsko delo je sestavljeno iz dveh delov. V teoretičnem delu smo se osredotočili na ples, ples v predšolskem obdobju, plesno ustvarjalnost, vpliv glasbe na otrokov razvoj. Posvetili smo se tudi pravljici in projektno učnemu delu v vrtcu. V praktičnem delu smo načrtovali devet dejavnosti, ki smo jih izvedli v vrtcu z otroki, starimi 5–6 let. Naš cilj je bil, da z otroki izvedemo projektno delo, spremljamo otrokove odzive in doživljanje na predstavljeno pravljico. Na podlagi sprotnega opazovanja in evalviranja smo ugotovili, da otroci zmorejo sodelovati pri projektu in da so zelo ustvarjalni pri improviziranju gibalnih motivov.
Ključne besede: ples, ustvarjalnost, pravljica, predšolski otrok, projektno delo v vrtcu
Objavljeno v DKUM: 02.09.2022; Ogledov: 900; Prenosov: 122
Celotno besedilo (4,63 MB)

Opis: Dnevna rutina zavzema velik del otrokovega življenja v vrtcu. Ker je le-ta nekaj stalnega, dogovorjenega, ponavljajočega, velikokrat prinese togost. Da bi to togost spremenili v prijetno vodene prehode med segmenti dnevne rutine, jih lahko obogatimo s socialnimi igrami. Z uvedbo in uporabo skrbno izbranih in načrtovanih socialnih iger, otroci spoznavajo, usvajajo in razvijajo socialne veščine. V empiričnem delu smo preverili kakšne so razlike pred in po vključevanju socialnih iger v dnevno rutino glede na a) čustvene odzive, b) medsebojne odnose, c) motiviranost in aktivnost, d) lažje prehajanje med dejavnostmi, e) samostojnost in f) samoregulacijo. V raziskavi je sodelovalo 12 otrok, starih od 1 do 2 leta. Analiza je pokazala, da je obogatitev dnevne rutine primer dobre prakse. Razlike pred in po izvedbi obogatitvenih dejavnosti v dnevni rutini so se kazale v povečanju strpnosti, aktivnega sodelovanja, motivaciji, v medsebojnih odnosih ter ustvarjanju prijetnega vzdušja v igralnici. Rezultati predstavljajo pomembno izhodišče za obogatitev in izboljšanje socialnih interakcij v dnevni rutini vrtca.
Ključne besede: Dnevna rutina, vrtec, otrok, predšolska vzgoja, socialne veščine, socialne igre.
Objavljeno v DKUM: 28.07.2022; Ogledov: 825; Prenosov: 163
Celotno besedilo (2,28 MB)

Opis: Učenje je za predšolskega otroka izrednega pomena, saj se z učenjem vnaša red v kaotično stanje, ki ga obdaja. Učenje v predšolski dobi je zadovoljiti osnovne otrokove potrebe, temelj je radovednost, želja po znanju pa se pojavi kadar koli, tudi ko so ostale potrebe zadovoljene. Za namen diplomskega dela smo na podlagi kvantitativne raziskovalne metode raziskovali in preučevali, kako je epidemija covid-19 vplivala na učenje predšolskega otroka pred in med njo. Prav tako smo raziskovali, kaj se je dogajalo z vzgojitelji, predšolskimi otroki, dejavnostmi pri učenju otroka v času epidemije covida-19. S preučevanjem sekundarnih virov ter samih primarnih podatkov, ki smo jih pridobili s pomočjo anketiranja in statistične analize, smo prišli do ugotovitve, da je v veliki meri pri otrocih v času covida-19 prišlo do težav, otroci so veliko znanja izgubili, pojavile so se različne težave tako na socialnih, čustvenih kot na drugih področjih. Veliko boljše znanje so imeli otroci pred epidemijo kakor med njo, kar je bilo vidno po vrnitvi v vrtce. Potrebno je bilo obnavljati znanje ter popraviti tako imenovano »škodo«, ki je nastala z epidemijo covida-19. Torej z raziskavo smo ugotovili, da vsaka epidemija in neprijetna situacija pusti pri otroku velike posledice na znanju.
Ključne besede: predšolski otrok, vzgojitelj, vrtec, učenje, covid-19
Objavljeno v DKUM: 18.07.2022; Ogledov: 822; Prenosov: 102
Celotno besedilo (979,01 KB)