| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


91 - 100 / 855
Na začetekNa prejšnjo stran6789101112131415Na naslednjo stranNa konec
91.
BOLEZNI OTROK, KI JIH LAHKO PREPREČUJEMO S CEPLJENJEM
Martina Klemen, 2010, diplomsko delo

Opis: Otroci imajo pravico do nemotenega razvoja, pri čemer sta ena od pomembnejših pogojev za to telesno in duševno zdravje. Način življenja v okolju, v katerem otrok raste in dozoreva, ima pri tem velik pomen. Bolezni pa so in bodo vedno del odraščanja predšolskih otrok. Vendar je določene bolezni mogoče tudi preprečiti. V diplomskem delu z naslovom Bolezni otrok, ki jih lahko preprečujemo s cepljenjem, so bile opisane nalezljive bolezni, ki jih zajema nacionalni program cepljenja predšolskih otrok v Sloveniji, proti katerim se otroci morajo obvezno cepiti, in vrste bolezni, proti katerim se je možno cepiti za njihovo preprečevanje. Ob tem je bilo izpostavljeno vprašanje, ali s cepljenjem otroka preprečujemo širjenje bolezni in zaščitimo tudi druge otroke, ki zaradi zdravstvenih razlogov ne morejo biti ali ne želijo biti cepljeni. Strokovna medicinska literatura v vseh pogledih opisuje cepljenje in hkrati cepiva kot varno in učinkovito zaščito pred boleznimi. Skozi analizo izvajanja imunizacije predšolskih otrok, ki jo je pripravil Inštitut za varovanja zdravja RS, smo analizirali pojavljanje bolezni, proti katerim obstaja obvezno cepljenje. Odnos do zdravja se gradi postopno — prek vzpodbud in zgledov v najožjem okolju že v zgodnjem otroštvu in kasneje prek dejavnosti v vzgojno-varstvenih zavodih. Predšolska vzgoja v Sloveniji naj bi se izvajala na visoki ravni in skrbi za otrokov celostni razvoj. Zato smo v diplomskem delu opisali in predstavili zdravstveno-higienski režim ter ob tem odgovorili na vprašanje, ki smo si ga zastavili: Na kakšen način je otrokom, vključenim v vrtec, omogočen zdrav razvoj na vseh področjih: gibalnem, spoznavnem, emocionalnem in socialnem. In spoznali, da ne samo okolje, tudi vzgojitelji in drugi strokovni delavci ter tudi starši so tisti, ki otroku privzgajajo odnos do zdravja, najprej z lastnim vzgledom, nato še preko dejavnosti, ki zdravje vzpodbujajo, vzdržujejo in ohranjajo.
Ključne besede: Ključne besede: bolezni otrok, obvezno cepljenje, cepiva, otroci, vrtec, vzgojitelji, starši
Objavljeno: 17.05.2010; Ogledov: 2263; Prenosov: 386
.pdf Celotno besedilo (3,20 MB)

92.
STRAH PRI PREDŠOLSKEM OTROKU
Mateja Furman, 2010, diplomsko delo

Opis: V diplomski nalogi obravnavamo strah predšolskih otrok in mnenja vzgojiteljic predšolskih otrok o prisotnosti le-tega, kateri so vzroki, kako pogosto in česa je otroke najpogosteje strah, kako izražajo to čustvo, ali obstajajo razlike med spoloma v pogostosti doživljanja strahov, kako jim pri soočanju s strahovi lahko pomagajo vzgojitelji, starši. Teoretični del zajema pogled različnih avtorjev na omenjeno problematiko, empirični pa mnenja in opažanja ter praktične izkušnje, podane s strani vzgojiteljic.
Ključne besede: strah, predšolski otrok, vzroki strahu, pogosti strahovi, plašnost, ravnanje vzgojiteljev, staršev
Objavljeno: 17.05.2010; Ogledov: 3749; Prenosov: 630
.pdf Celotno besedilo (444,63 KB)

93.
VPLIV OKOLJA PRI GIBALNEM RAZVOJU OTROKA
Nuša Ratej, 2010, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo z naslovom Vloga okolja pri gibalnem razvoju otroka je sestavljeno iz teoretičnega in empiričnega dela. V teoretičnem delu smo predstavili motorične sposobnosti in morfološke značilnosti otrok, pomen gibalnih/športnih dejavnosti za celostni razvoj otroka, vlogo vzgojiteljev in staršev pri gibalnem razvoju ter vlogo kraja bivanja na gibalni razvoj otroka. V empiričnem delu smo za raziskovalni instrument uporabili anketni vprašalnik, ki ga je izpolnilo 67 staršev, na osnovi katerega smo prišli do naslednjih ugotovitev: med mestnimi in podeželskimi otroci ni bistvene razlike v pogostosti ukvarjanja s športom; mestni otroci so pogosteje vključeni v dodatne organizirane športne dejavnosti kot otroci iz podeželja; podeželski otroci imajo manj možnosti za dodatne športne dejavnosti; otroci so skupaj s starši najpogosteje aktivni v igrah z žogo ter v pohodništvu in planinarjenju; otroci v mestnem in podeželskem okolju so najpogosteje aktivni na prostem.
Ključne besede: predšolski otrok, gibalne sposobnosti, telesne značilnosti, vloga vzgojiteljev, vloga staršev, okolje bivanja.
Objavljeno: 06.05.2010; Ogledov: 3412; Prenosov: 637
.pdf Celotno besedilo (412,68 KB)

94.
VLOGA VZGOJITELJA V BOLNIŠNIČNEM VRTCU
Katja Simonič, 2010, diplomsko delo

Opis: Bolezen in morebiten odhod v bolnišnico je povezan s strahom, neugodjem in ločitvijo od staršev oziroma od matere. Zato imajo starši in vzgojitelji v času hospitalizacije zelo pomembno vlogo, da otroka vzpodbujajo k ustvarjalni igri in mu s tem preprečijo predajanje mračnim mislim. Pri tem je nujno tesno sodelovanje z ostalimi zdravstvenimi delavci na eni in starši otroka na drugi strani. V diplomskem delu smo želeli predstaviti, kako otrok doživlja bolezen, bivanje v bolnišnici v različnih razvojnih obdobjih, kako starši doživljajo bolnega otroka, kakšne so otrokove pravice pri bivanju v bolnišnici, kako otroci čustveno in socialno doživljajo bolnišnico, bivanje v njej, česa se bojijo ter koga pogrešajo. Najbolj pa nas je zanimala ključna vloga vzgojitelja v bolnišničnem vrtcu, kakšni so njegovi cilji in metode dela, kako poteka vzgojiteljevo načrtovanje in prilagajanje programa na posameznem vzgojnem področju, kakšna je komunikacija med vzgojiteljem, zdravstvenimi delavci, starši in otrokom ter kako uporabiti različne terapevtske dejavnosti kot sredstvo za sproščanje stisk pri bolnem otroku. V zadnjem delu diplomske naloge pa smo želeli predstaviti še oddelke bolnišnice Celje, oddelke Univerzitetnega kliničnega centra Maribor in Ljubljana, kjer delujejo bolnišnični vzgojitelji. Vzgojitelje so uvedli na otroških oddelkih šele s procesom humanizacije. Njihova vloga pa ni omejena le na predšolske otroke, pač pa imajo pomembno vlogo tudi pri šolarjih, najstnikih, mladostnikih.
Ključne besede: otrok, bolezen, humanizacija hospitalizacije, bolnišnični vrtec, vzgojitelj v bolnišničnem vrtcu, terapevtske dejavnosti, glasba, pravljica, lutka.
Objavljeno: 18.05.2010; Ogledov: 2410; Prenosov: 399
.pdf Celotno besedilo (2,72 MB)

95.
VLOGA STARŠEV PRI RAZVIJANJU GIBALNIH SPOSOBNOSTI OTROK
Nina Mak, 2010, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu z naslovom Vloga staršev pri razvijanju gibalnih sposobnosti otrok smo želeli z rezultati ankete ugotoviti, kako pogosto so starši športno aktivni skupaj z otrokom, katere športne dejavnosti so najpogostejše, ki jih starši izvajajo pri športnih aktivnostih skupaj z otrokom, kaj onemogoča staršem, da bi se redno športno udejstvovali skupaj z njim, koliko otrok je vključenih v organizirano športno vadbo in ali se starši zavedajo pomembnosti gibalno/športne dejavnosti pri otrokovem razvoju na drugih področjih. V teoretičnem delu smo predstavili gibalni razvoj in sposobnosti, telesne značilnosti in razvoj otrok, pomen gibalnih dejavnosti za celostni razvoj otroka ter pomen družinskega okolja za motorični razvoj otroka. V empiričnem delu smo s pomočjo anonimnih anketnih vprašalnikov ugotovili, da se starši, ne glede na starost in izobrazbo, zavedajo pomembnosti gibalno/športne aktivnosti za otroka; veliko staršev, ki živijo na vasi, je večkrat na teden gibalno/športno aktivnih skupaj z otrokom; zelo malo otrok je vpisanih v organizirano obliko športne vadbe, kar pa glede na vaško okolje ni presenetljivo; igre z žogo so najpogostejša dejavnost, ki se je poslužujejo starši skupaj z otrokom; matere pa so večinoma bolj gibalno/športno aktivne skupaj z otroki kot njihovi očetje.
Ključne besede: gibalne sposobnosti, gibalni razvoj, telesne značilnosti, telesni razvoj, gibalno/športna aktivnost, predšolski otrok, starši
Objavljeno: 05.05.2010; Ogledov: 2690; Prenosov: 665
.pdf Celotno besedilo (3,04 MB)

96.
VEGETARIJANSTVO IN GIBALNE DEJAVNOSTI OTROK
Renata Ašenberger, 2010, diplomsko delo

Opis: Vsebina diplomskega dela je usmerjena v vegetarijanstvo in gibalne dejavnosti otrok in je razdeljena na dva dela. V teoretičnem delu je predstavljen pomen zdrave prehrane v predšolskem obdobju, pojem vegetarijanstva in vzroki zanj, vegetarijanstvo pri otrocih in gibalni razvoj otroka v predšolskem obdobju. V empiričnem delu so predstavljeni rezultati raziskave, ki smo jo izvedli med starši vegetarijanci, ki imajo predšolske otroke, v starosti od 1 do 6 let. Z raziskavo smo želeli ugotoviti, kakšna oblika vegetarijanskega prehranjevanja prevladuje pri starših vegetarijanskih otrok, ali tako prehranjujejo tudi svoje otroke, kdo ali kaj je najbolj vplival/o na njihovo odločitev, kakšni so razlogi za vegetarijanstvo, kako prehranjevanje staršev vegetarijancev sprejema družina in bližnja okolica in ugotoviti, ali se starši vegetarijanci sami redno ukvarjajo s športom ter v športne dejavnosti vključujejo tudi svoje otroke. Ugotovili smo, da je največ anketiranih staršev Lakto-ovo vegetarijancev, ki, enako kot sebe, prehranjujejo tudi svoje predšolske otroke. V večini so na njihovo odločitev vplivali lastni notranji občutki, pri razlogih za vegetarijanstvo pa so prevladovali prav moralno-etični razlogi, saj se vegetarijanci zavedajo, da imajo tudi druga živa bitja čustva, ki so podobna našim. Družina staršev vegetarijancev in bližnja okolica v večini dobro sprejemata njihov način prehranjevanja. Rezultati anketiranja kažejo tudi, da se večina staršev vegetarijancev redno ukvarja s športom in so gibalno-športno aktivni skupaj s svojim otrokom. Starši se zavedajo pomembnosti gibalne dejavnosti otroka. Kar nekaj otrok je vključenih v organizirane športne dejavnosti, starši pa kot vzrok za vključitev v največji meri navajajo izboljšanje gibalnih sposobnosti otroka.
Ključne besede: zdrava prehrana, vegetarijanstvo, predšolski otrok, gibanje
Objavljeno: 17.05.2010; Ogledov: 2438; Prenosov: 334
.pdf Celotno besedilo (1,38 MB)

97.
KOMPETENTNOST VZGOJITELJEV PREDŠOLSKIH OTROK NA PODROČJU INFORMACIJSKO KOMUNIKACIJSKE TEHNOLOGIJE
Štefania Takač, 2010, diplomsko delo

Opis: Danes si življenja brez medijev tako rekoč ne moremo več zamišljati. Mediji nas spremljajo na vsakem koraku. S tiskanimi mediji se srečajo otroci že v predšolskem obdobju, četudi sami se ne obvladajo branja in pisanja. Tudi z radiem in drugimi avdio-mediji, kot so kasetofoni in CD-predvajalniki, se predšolski otroci pogosto srečujejo. Od vpliva, zgleda in prenašanja znanja odraslih je namreč odvisno, kako se bodo otroci vključevali v svet medijev, kako bo potekalo njihovo medijsko opismenjevanje. Namen diplomskega dela je proučiti razumevanje in prisotnost informacijsko — komunikacijske tehnologije pri delu s predšolskimi otroki, kompetentnost vzgojiteljev predšolskih otrok na področju informacijsko — komunikacijske tehnologije. Zanima nas tudi , ali ima vzgojitelj predšolskih otrok v svojem poklicnem šolanju dovolj možnosti za pridobitev kompetenc za uspešno delo z informacijsko — komunikacijsko tehnologijo in njeno nadaljnjo uporabo; ter kako vzgojitelji predšolskih otrok svoje znanje na področju informacijsko — komunikacijske tehnologije vključujejo v vzgojno delo. Izvedba diplomskega dela je razdeljena na tri dele. V prvem delu bomo predstavili teoretična izhodišča. V drugem, empiričnem delu, sledi metodologija dela, kjer bomo predstavili hipoteze. V zadnjem delu pa sledi interpretacija rezultatov, dobljenih s pomočjo anketnega vprašalnika, ki smo ga posredovali naključno izbranim vrtcem.
Ključne besede: IKT, IKT kompetenca, digitalni mediji, avdio-medijske dejavnosti v vrtcu, medijska pismenost, zgodovina razvoja IKT, IKT v izobraževanju, otrok in mediji, razumevanje in prisotnost IKT pri delu s predšolskimi otroki, IKT kompetentnost vzgojiteljev predšolskih otrok.
Objavljeno: 18.05.2010; Ogledov: 3141; Prenosov: 642
.pdf Celotno besedilo (3,12 MB)

98.
VLOGA VZGOJITELJA NA PREHRANJEVALNE NAVADE OTROK V RURALNEM OKOLJU
Tatjana Kraner, 2010, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu Vloga vzgojitelja na prehranjevalne navade otrok v ruralnem okolju smo želeli ugotoviti, kakšna je seznanjenost vzgojiteljev v vrtcih na območju Slovenskih goric s Smernicami zdravega prehranjevanja v vzgojno-izobraževalnih ustanovah. Zanimalo nas je tudi njihovo mnenje glede vpliva prehranjevalnih navad, pridobljenih v otroštvu, na oblikovanje prehrambenih navad v odraslosti in njihovi vlogi pri tem. Ugotavljali smo, kaj menijo glede svojega znanja in doseganja ciljev pri prehranjevanju otrok v skupini. Te ugotovitve smo pridobili z anketnim vprašalnikom. V raziskavi je sodelovalo vseh 35 vzgojiteljic iz vrtcev na tem področju. Na postavljena vprašanja so odgovarjale individualno. Izsledki raziskave so potrdili dejstvo, da so vzgojiteljice v tem okolju premalo seznanjene s Smernicami zdravega prehranjevanja v vzgojno-izobraževalnih ustanovah. Hkrati pa so prepričane, da imajo dovolj znanja s področja prehranjevanja otrok. Izsledki raziskave so potrdili tudi hipotezo, da pri svojem delu delujejo spodbudno na prehranjevanje otrok in dosegajo cilje le-tega. Večina si jih želi izobraževanj s področja prehrane vsaki dve leti.
Ključne besede: predšolski otrok, vzgojitelj, zdrava prehrana, prehranjevalne navade, smernice, spodbujanje
Objavljeno: 06.07.2010; Ogledov: 2460; Prenosov: 284
.pdf Celotno besedilo (1,10 MB)

99.
OTROCI KOT POTROŠNIKI
Nina Prosen, 2010, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo, ki je pred Vami, obravnava vprašanje, če so otroci, ko so postavljeni v vlogo potrošnika, resnično tako zavarovani, kot to določa Ustava Republike Slovenije v 56. členu. Otrokove želje in mnenja so postali pomemben dejavnik pri sooblikovanju potrošniških odločitev v družinah. Otroci postanejo potrošniki že v rosni mladosti. Zato je neprecenljivega pomena, kakšne vzgoje so otroci in mladostniki deležni v okviru družine in kasneje v šoli. Na otrokove želje vplivajo potrošniška socializacija, socialno - ekonomsko in kulturno ozadje in nakupovalne navade družine, staršev in sorojencev, vrstnikov in okolja, otrokova starost, njegove lastne izkušnje z določenimi proizvodi ter kako velik vpliv pusti nanj nepopustljivo privlačno oglaševanje določenih proizvodov. Diplomsko delo našteva nevarnosti, ki grozijo otrokom kot potrošnikom in predlaga rešitve. Nevarne so lahko igrače. Da bi otrokom zagotovili varnost, ko se igrajo, morajo igrače zadostiti določenim zahtevam. Nevarna (nezdrava) je lahko hrana. Z oglaševanjem in trženjem hrane se ne sme zavajati otrok, zlasti pa se ne sme izkoriščati njihove medijske lahkovernosti. Otrokom moramo privzgojiti zdrav življenjski slog, saj je dejstvo, da lahko zdrava prehrana izboljša koncentracijo in sposobnost učenja. Nevaren je lahko internet (zasvojenost, piratstvo, nasilje, nadlegovanje, pornografija, verodostojnost informacij, nezakonite vsebine). Internet je za današnje otroke in mladino realen del življenja, a realne so tudi neprijetnosti in nevarnosti, ki prežijo v njegovem virtualnem svetu. Nevarni so lahko mobilni telefoni. Spremenili so način družabne interakcije. Tudi med otroki in mladimi. Starši moramo poskrbeti, da otroci niso izpostavljeni potencialno nevarnim sporočilom ali nevarnostim tistih, ki izkoriščajo anonimnost tehnologije, da ogrožajo otroke in mlade. Nevarne so lahko vsebine po televiziji (nasilje, pornografija, navidezna resničnost). Nekatere vsebine so zakonsko omejene.
Ključne besede: otrok kot potrošnik, potrošništvo, varstvo potrošnikov, nevarne igrače, nezdrava hrana, nevarna raba interneta, nevarna raba mobilnih telefonov, neprimerne vsebine po televiziji
Objavljeno: 31.05.2010; Ogledov: 2521; Prenosov: 309
.pdf Celotno besedilo (420,15 KB)

100.
GIBALNE DEJAVNOSTI ZA OTROKE S SLABO TELESNO DRŽO
Anja Pivec, 2010, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu z naslovom Gibalne dejavnosti za otroke s slabo telesno držo smo opredelili pojem »slaba telesna drža«, vlogo vrtca pri preventivi slabe telesne drže in želeli ugotoviti, ali se vzgojiteljice v vrtcu zavedajo, da lahko pripomorejo k preventivi slabe telesne drže z različnimi gimnastičnimi vajami in z osveščanjem staršev o morebitnih težavah z držo, ki so jih zaznale pri otroku. V teoretičnem delu smo opisali pravilno in nepravilno telesno držo, vlogo in pomen gibalnih dejavnosti za otrokovo zdravo hrbtenico, vlogo vrtca pri razvijanju in ohranjanju pravilne drže ter preprečevanju slabe telesne drže. V empiričnem delu smo ugotavljali, ali vzgojiteljice in vzgojitelji prepoznavajo slabo telesno držo pri predšolskih otrocih, ali poznajo vaje za pravilno držo ter ali vzgojiteljice in vzgojitelji pri izvedbi vaj uporabljajo vadbene pripomočke. Za pridobivanje podatkov smo uporabili anketni vprašalnik, ki smo ga razdelili vsem (185) vzgojiteljicam in vzgojiteljem v mariborskih javnih vrtcih. Rezultati raziskave potrjujejo, da vzgojiteljice in vzgojitelji prepoznajo slabo telesno držo pri predšolskih otrocih in da dobro poznajo vaje za pravilno držo ter da vse vzgojiteljice in vzgojitelji pri izvedbi vaj uporabljajo vadbene pripomočke. Ugotovili smo tudi, da je število predšolskih otrok s slabo telesno držo zelo malo.
Ključne besede: telesna drža, predšolski otrok, gibalne dejavnosti, vloga vrtcev in vzgojiteljev
Objavljeno: 06.07.2010; Ogledov: 3307; Prenosov: 585
.pdf Celotno besedilo (994,37 KB)

Iskanje izvedeno v 0.28 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici