| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 1105
Na začetekNa prejšnjo stran12345678910Na naslednjo stranNa konec
1.
Prenova načrta šolskih poti v občini Ljubno : diplomsko delo
Ana Podlesnik, 2024, diplomsko delo

Opis: Pri načrtovanju šolskih poti se osredotočamo na več dejavnikov. Prioriteta je sicer vidik varnosti, naloga šole, občinske skupnosti in staršev je, da otroka pripravimo in mu omogočajo varen vstop v svet prometa. Nadaljujemo z finančnim vidikom, saj je vsem vpletenim v urejanje šolskih poti, v interesu, minimiziranje stroškov. In pa še vidik, na katerem je v zadnjem času čedalje večji poudarek – trajnost. Vsaka osnovna šola mora imeti pripravljen načrt šolskih poti. Osredotočili se bomo na občino Ljubno, kjer bomo pregledali in analizirali trenutno stanje na področju urejanja šolskih poti. Nato bomo podali nekaj možnosti za izboljšave ter možnost uvedbe v okolje.
Ključne besede: občina Ljubno, prevoz osnovnošolskih otrok, prometna varnost, šolske poti
Objavljeno v DKUM: 05.07.2024; Ogledov: 31; Prenosov: 3
.pdf Celotno besedilo (6,93 MB)

2.
Vpliv partnerskega odnosa na starševski odnos : magistrsko delo
Lara Osrajnik, 2024, magistrsko delo

Opis: V magistrskem delu smo preučevali vpliv partnerskega odnosa na starševstvo. V sklopu teoretičnega dela smo se osredotočili na definicijo partnerskega odnosa ter na njegove faze razvoja. Preučili smo pojme ljubezen, intimnost in navezanost ter pomen komunikacije v partnerskem odnosu. V nadaljevanju smo se posvetili partnerskemu konfliktu, kako se le ta razrešuje in kakšna je vloga otrok v njem. Preučili smo oblikovanje starševske vloge ̶ materinstva in očetovstva ter sloge starševstva. Na koncu smo se posvetili še samemu vplivu partnerskega odnosa na starševstvo. Znotraj empiričnega dela smo s pomočjo anketnega vprašalnika preučili vpliv partnerskega odnosa na starševstvo. V raziskavi je sodelovalo 130 posameznikov iz Maribora in okolice, ki so bili v času odgovarjanja v partnerski zvezi ter so imeli vsaj enega otroka. Glede na ugotovitve raziskave lahko povzamemo, da zakonski stan doprinese v partnerstvo večji občutek ljubezni, psihične povezanosti in boljšo zmožnost komuniciranja, kar pripomore k uspešnejšemu razreševanju konfliktov. Partnerski konflikti se pojavijo predvsem zaradi pomanjkanja skupnega časa, prisotni pa so v večini partnerskih odnosov ter se po rojstvu otrok še povečajo.
Ključne besede: partnerski odnos, partnerski konflikt, otrok, starševska vloga, starševstvo
Objavljeno v DKUM: 05.06.2024; Ogledov: 85; Prenosov: 12
.pdf Celotno besedilo (1,38 MB)

3.
Komunikacija s preprostimi lutkami : diplomsko delo
Antonija Mulej, 2024, diplomsko delo

Opis: Komunikacija predstavlja veliko vlogo pri razvoju otroka, zato je pomembno, da jo krepimo in izvajamo na primeren način. Lutke so ena izmed najbolj efektivnih načinov, kako pri otroku spodbudimo njegovo komunikacijo, saj se lahko z lutko poistoveti in ji popolnoma zaupa. Pri komunikaciji z lutko krepimo razvoj govora, domišljijo ter socialne veščine, saj lahko otroku preko nje predstavimo različne življenjske situacije, preko katerih se nauči komunicirati. Lutka se lahko uporablja v vrtcu tako v jutranjem krogu, kot pri vsakodnevnih dejavnostih. Če si otrok izdela lutko sam, ima le ta zanj še toliko večji pomen, saj dobi občutek, da je to njegovo in je vanjo vložil veliko truda. Z zaključnim delom Komunikacija s preprostimi lutkami smo želeli prikazati, kako lutke vplivajo na komunikacijo pri otrocih. Izvedli smo lutkovne delavnice, kjer so si otroci izdelali improvizirane lutke. Za vsako lutko jim je bila predstavljena neka situacija, o kateri so se z lutko pogovarjali. Otroke smo opazovali in si zapisovali njihove odgovore. Zastavili smo si cilje, s katerimi smo želeli doseči, da bi otrokom predstavili različne uporabe lutke, jim predstavili lutko kot sredstvo komunikacije ter jih seznanili z različnimi lutkovnimi tehnikami. Usmerjali smo jih skozi celoten proces izdelave lutk tako, da smo jim omogočili prosto pot domišljije pri samem ustvarjanju. Velik poudarek pa je bil na spodbujanju komunikacije z izdelanimi lutkami. Zadani cilji so bili doseženi, saj so otroci spoznali načine uporabe lutke in jih tudi sami znali animirati. Z lutkami so skozi celotne delavnice komunicirali med seboj in s tem krepili svoj govor. Pri samem ustvarjanju so imeli prosto pot in so lahko izbirali med različnimi materiali.
Ključne besede: predšolski otrok, lutke, komunikacija, izdelovanje lutk, pogovor
Objavljeno v DKUM: 04.06.2024; Ogledov: 90; Prenosov: 7
.pdf Celotno besedilo (2,19 MB)

4.
Izkušnje medicinskih sester s spiritualno oskrbo v pediatrični paliativni oskrbi
Anja Veber, 2024, magistrsko delo

Opis: Uvod: Pediatrična paliativna obravnava zajema aktivno in celostno telesno, čustveno, duhovno ter socialno oskrbo otroka in vključuje tudi podporo družini. Za medicinske sestre predstavlja veliko obremenitev. Namen magistrskega dela je ugotoviti, kakšne izkušnje imajo medicinske sestre s spiritualnostjo v pediatrični paliativni oskrbi in kako se soočajo z umiranjem otroka. Metode: Izveden je bil pregled znanstvene literature. Iskanje je potekalo v bazah podatkov: CINAHL, PubMed, Web of Science in SAGE. Iskanje literature je prikazano z diagramom PRISMA. Za analizo in sintezo podatkov smo uporabili metodo tematske analize. Rezultati: Skupno smo našli 215 člankov, v končno analizo smo vključili deset člankov. Glavno temo, izkušnje medicinskih sester s spiritualnostjo ob hudo bolnem in umirajočem otroku, smo oblikovali na osnovi podtem: 1) soočanje z lastnimi čustvi ter 2) profesionalni odnos medicinske sestre do otrok in družine. Diskusija in zaključek: Izvajanje paliativne oskrbe otroka z vključenim spiritualnim vidikom je za medicinske sestre zelo stresno in čustveno obremenjujoče. Najpogosteje se srečujejo z žalostjo, zaskrbljenostjo, depresivnostjo, s težavami v komunikaciji z otrokom in njegovimi starši. Številni dejavniki, katerim so izpostavljene, vplivajo na doživljanje njihove lastne stiske. Potrebujejo dodatno usposabljanje in dobro mentorstvo, da se bodo lahko lažje soočale z osebnimi izzivi ter nadgradile pomanjkljivo znanje.
Ključne besede: otrok, umiranje, duhovnost
Objavljeno v DKUM: 30.05.2024; Ogledov: 125; Prenosov: 30
.pdf Celotno besedilo (1,20 MB)

5.
Primerjava različnih didaktičnih pristopov na usvajanje lokomotornih spretnosti mlajših otrok : diplomsko delo
Iza Smeh, 2024, diplomsko delo

Opis: V teoretičnem delu smo najprej predstavili razvoj otroka in nato dejavnike, ki nanj vplivajo. To so dednost, okolje in lastna aktivnost. Predstavili smo gibanje, gibalni razvoj in otrokov gibalni razvoj. Opisali smo temeljne gibalne spretnosti, kamor spadajo pedipulacije oziroma lokomocije, manipulacije in sestavljena gibanja. Vse tri smo podrobneje opisali. Na koncu smo opisali, kaj so didaktični pristopi in dva predstavili, in sicer neposredno usmerjanje otroka in usmerjanje preko igre, ki sta bila ključna v raziskavi diplomske naloge. Otroci so se preko teh dveh didaktičnih pristopov učili lokomotornih spretnosti (tek, prisunski poskoki naprej, poskoki po eni nogi, hopsanje, skok v daljino z mesta in prisunski poskoki v stran). Vse tri skupine otrok (eksperimentalna skupina 1, eksperimentalna skupina 2 in kontrolna skupina) smo posneli, ko so te naloge izvajali, in gibanja otrok ocenili s pomočjo merskega postopka TGMD-3. Snemanje smo ponovili trikrat, saj smo posneli začetno, vmesno in končno stanje. Rezultate smo nato analizirali in jih interpretirali. Glavni cilj diplomske naloge je bil ugotoviti, s katerim didaktičnim pristopom (neposredno usmerjanje ali usmerjanje preko igre) se otroci bolje naučijo ciljnega gibanja in kateri didaktični pristop jih je bolj motiviral. Skozi celotno raziskavo smo prišli do ugotovitve, da se otroci ciljnega gibanja bolje naučijo skozi igro, saj jih le-ta bolj motivira in je zanje bolj zanimiva.
Ključne besede: predšolski otroci, gibanje, temeljne gibalne spretnosti, lokomotorne spretnosti, didaktični pristopi, neposredno usmerjanje otrok, usmerjanje preko igre, TGMD-3
Objavljeno v DKUM: 21.05.2024; Ogledov: 169; Prenosov: 26
.pdf Celotno besedilo (2,21 MB)

6.
Participacija otrok pri urejanju prostora v vrtcu
Monika Mithans, Sabina Ograjšek, Milena Ivanuš-Grmek, 2023, objavljeni povzetek znanstvenega prispevka na konferenci

Ključne besede: participacija, okolje, vrtec, vzgojitelj, otrok
Objavljeno v DKUM: 08.05.2024; Ogledov: 132; Prenosov: 7
.pdf Celotno besedilo (5,99 MB)
Gradivo ima več datotek! Več...

7.
Poučevanje otrok z motnjami avtističnega spektra : magistrsko delo
Jana Vindiš, 2024, magistrsko delo

Opis: V magistrskem delu smo raziskovali poučevanje otrok z motnjami avtističnega spektra. V teoretičnem delu je predstavljena motnja avtističnega spektra in pridružene motnje, triada primanjkljajev, senzorno zaznavanje otrok z motnjami avtističnega spektra ter metode dela z učenci z motnjami avtističnega spektra. Prav tako smo predstavili zakonske predpise in Navodila za delo z učenci z avtističnimi motnjami (2019). V empiričnem delu je predstavljena raziskava Poučevanje otrok z motnjami avtističnega spektra v prilagojenem programu vzgoje in izobraževanja z enakovrednim izobrazbenim standardom (v prvi triadi). Ugotovili smo, da v raziskavo vključene učiteljice vsakodnevno uresničujejo Navodila za delo z učenci z avtističnimi motnjami (2019). Po izobrazbi so profesorice razrednega pouka. Ena izmed učiteljic je zraven tega magistrica profesorica inkluzivne pedagogike, druge tri učiteljice pa so opravile specialno pedagoško izpopolnjevanje za delo z izbrano skupino otrok s posebnimi potrebami. Učiteljice na različne načine prilagajajo prostor za učence, glede na njihovo preobčutljivost. Dve učiteljici kot bistveno smernico pri poučevanju navajata sodelovanje s starši. Tri učiteljice navajajo jasna in kratka navodila kot pomembno prilagoditev, ki se navezuje na časovni vidik organizacije vzgojno-izobraževalnega procesa. Dve učiteljici poudarjata sprotno preverjanje in ocenjevanje znanja, dve pa sta izpostavili ocenjevanje manjše količine snovi. Vse učiteljice vsakodnevno uporabljajo številne didaktične pripomočke in opremo.
Ključne besede: avtizem, motnje avtističnega spektra, poučevanje otrok z motnjami avtističnega spektra
Objavljeno v DKUM: 07.05.2024; Ogledov: 214; Prenosov: 37
.pdf Celotno besedilo (942,18 KB)

8.
Pričakovanja staršev kot vir stresa pri predšolskem otroku : diplomsko delo
Klara Krajnc, 2024, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo z naslovom Pričakovanja staršev kot vir stresa pri predšolskem otroku je sestavljeno iz teoretičnega in empiričnega dela. V teoretičnem delu smo s pomočjo strokovne literature opredelili temeljne značilnosti stresa in stresorjev, opisali, kako stres pri predšolskem otroku prepoznamo, s kakšnimi strategijami ga skušamo obvladovati, opredelili situacije, ki lahko predšolskim otrokom povzročajo stres in kakšno vlogo imajo pri tem odrasli, oziroma kako lahko predšolskemu otroku pomagajo pri soočanju s stresnimi situacijami. Po kratki opredelitvi stresa pa smo se posvetili enemu izmed faktorjev, ki lahko predšolskemu otroku povzroča stres. To so pričakovanja staršev. V tem delu smo s pomočjo strokovne literature opredelili, kaj sploh so pričakovanja. Nato pa smo povzeli, kako lahko odrasli otroku pomagamo pri doseganju pričakovanj, in opisali vpliv različnih dejavnikov vzgoje pri zastavljanju realnih in optimalnih pričakovanj. V empiričnem delu naloge smo raziskali, ali pričakovanja staršev vplivajo na predšolskega otroka in ali mu povzročajo stres. Zanimalo nas je, kakšna pričakovanja imajo starši, ali izhajajo iz otroka (njegovih sposobnosti, spretnosti in želja). Podatke smo zbrali s pomočjo spletnega anketnega vprašalnika, dobljene podatke pa nato obdelali s pomočjo programa SPSS in jih interpretirali. Ugotovili smo, da imajo starši predšolskih otrok najvišja pričakovanja na področju jezika, družbe in gibanja. Ta področja so v predšolskem obdobju najpomembnejša. Vendar visoka pričakovanja spremljajo tudi posledice. Veliko staršev od otrok pričakuje veliko, v uresničevanje pričakovanj pa ne bi vložila veliko truda. Obstaja tudi druga skrajnost, kjer so starši pri uresničevanju pričakovanj tako zagnani, da stresa pri otroku sploh ne zaznajo.
Ključne besede: predšolski otrok, pričakovanja staršev, stres pri predšolskem otroku
Objavljeno v DKUM: 23.04.2024; Ogledov: 245; Prenosov: 44
.pdf Celotno besedilo (1,52 MB)

9.
Notranja motivacija pri rutinskih dejavnostih in nadarjenost : diplomsko delo
Rebeka Šumer, 2024, diplomsko delo

Opis: Diplomska naloga z naslovom Notranja motivacija pri rutinskih dejavnostih in nadarjenost nam bo predstavila, kako pomembno vlogo imajo vzgojitelji pri odkrivanju nadarjenosti v predšolskem obdobju ter predvsem opazovanje tega, kako so nadarjeni otroci motivirani za rutinske dejavnosti, ki so velik del ne samo vrtca, vendar na sploh pomembna v življenju. Prav o tem bomo govorili v diplomski nalogi, katera je sestavljena iz teoretičnega in empiričnega dela. Na začetku teoretičnega dela predstavljamo nadarjenost, kako jo prepoznamo, kdo so nadarjeni otroci, kakšne lastnosti imajo ter kakšne vrste motivacije pri njih zasledimo. V nadaljevanju je predstavljena motivacija, vrste motivacije ter različni deli dnevne rutine s katerimi se otroci srečujejo vsakodnevno v vrtcu. Opredeljena je vloga vzgojitelja, kaj je njegova naloga in kaj predstavlja delo z nadarjenimi otroci. V empiričnem delu bomo izvajali dejavnosti v vrtcu pri OŠ Lovrenc na Pohorju, s katerimi bomo v petih dneh poskušali ugotoviti kaj pri rutinskih dejavnostih otroke najbolj pritegne ter predvsem katere otroke. Ugotavljamo tudi, kako krepimo medvrstniško pomoč ter spodbujanje vsakega otroka.
Ključne besede: nadarjenost, motivacija, rutinske dejavnosti, otrok, vloga vzgojitelja
Objavljeno v DKUM: 23.04.2024; Ogledov: 193; Prenosov: 24
.pdf Celotno besedilo (1,94 MB)

10.
Overweight of Slovenian school children
Nataša Marčun-Varda, Natalija Hanželj, 2015, izvirni znanstveni članek

Ključne besede: debelost, epidemiologija, otrok, zdrav življenjski slog
Objavljeno v DKUM: 11.04.2024; Ogledov: 134; Prenosov: 8
.pdf Celotno besedilo (157,59 KB)
Gradivo ima več datotek! Več...
Gradivo je zbirka in zajema 1 gradivo!

Iskanje izvedeno v 0.88 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici