| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 6 / 6
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
Življenje družin z otroki z motnjami v duševnem razvoju, vključenimi v Dnevni center Maribor - Organizacijska enota ZUDV Dornava
Janja Kolarič, 2009, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo obravnava življenje družin otrok z motnjami v duševnem razvoju, ki so vključeni v Dnevni center Maribor – organizacijska enota ZUDV Dornava. Družina z otrokom z motnjo v duševnem razvoju se že izhodiščno spopada z drugačnimi težavami, kot se to mora družina z zdravim otrokom. V teoretičnem delu diplomske naloge sta zato najprej opredeljena pojma družina in motnje v duševnem razvoju, nato pa obravnavana tista področja, na katerih se izraža vpliv otrokove motnje: vloga otroka z motnjo v duševnem razvoju znotraj njegove družine, partnerstvo med staršema, položaj sorojencev in interakcija družine s socialnim okoljem. Strokovne pomoči ne potrebuje le otrok z motnjo, temveč vsa družina, zato je poudarek naloge tudi na delu strokovnjakov z družinami. Empirični del diplomske naloge se nanaša na rezultate, pridobljene z anketnim vprašalnikom. Izpolnjevalo ga je 19 staršev, katerih otroci so vključeni v Dnevni center Maribor. Ugotovljeno je bilo, da večina anketiranih staršev svoje življenje popolnoma prilagaja otroku z motnjo, kar se, med drugim, odraža tako v zaposlitvi staršev, kot tudi v opravljanju vsakdanjih opravil. Največ informacij o otrokovih motnjah, čeprav po mnenju nekaterih anketirancev prepozno, so starši prejeli s strani zdravniškega osebja. S socialnim okoljem, v katerem se njihova družina nahaja, so starši načeloma zadovoljni. Večina anketiranih staršev ni vključenih v nobeno skupino za pomoč in podporo staršem otrok s posebnimi potrebami, se jih pa veliko druži z drugimi družinami, v katerih so otroci z motnjami.
Ključne besede: otroci z motnjami v duševnem razvoju, družina otroka z motnjo v duševnem razvoju, stres, Dnevni center Maribor, Zavod za usposabljanje, delo in varstvo dr. Marijana Borštnarja Dornava
Objavljeno: 29.08.2009; Ogledov: 4541; Prenosov: 890
.pdf Celotno besedilo (1,23 MB)

2.
DIDAKTIKA MLADINSKE KNJIŽEVNOSTI ZA KNJIŽEVNO VZGOJO OTROK IN MLADOSTNIKOV Z ZMERNO MOTNJO V DUŠEVNEM RAZVOJU
Erina Hodžić, 2009, diplomsko delo

Opis: Diplomska naloga raziskuje primernost komunikacijskega modela didaktike mladinske književnosti za književno vzgojo otrok in mladostnikov z zmerno motnjo v duševnem razvoju. Teoreticni del naloge je sestavljen iz dveh poglavij. Prvo poglavje preucuje sodobni pristop k recepcijski in didakticni komunikaciji ob recepciji mladinske književnosti oz. komunikacijski model didaktike mladinske književnosti. Drugo poglavje teoreticnega dela naloge opisuje otroke in mladostnike z zmerno motnjo v duševnem razvoju, ki obiskujejo oddelke vzgoje in izobraževanja ter umešcenost književne vzgoje v kontekst Posebnega programa vzgoje in izobraževanja, ki opredeljuje izvajanje pedagoškega procesa v oddelkih vzgoje in izobraževanja. Empiricni del naloge prikazuje nacrt in izvedbo eksperimenta, ki s skupino mladostnikov z zmerno motnjo v duševnem razvoju preverja pravilnost hipoteze. Slednja predpostavlja, da je komunikacijski model didaktike mladinske književnosti še posebej primeren za književno vzgojo otrok in mladostnikov z zmerno motnjo v duševnem razvoju, ker najvecje število didakticnih metod izhaja iz nižjih semioticnih funkcij: odloženega posnemanja, ponavljanja, simbolne igre, otroške risbe in notranjih slik. Rezultati eksperimenta postavljeno hipotezo potrdijo.
Ključne besede: književna vzgoja, komunikacijski model didaktike mladinske književnosti, otroci in mladostniki z zmerno motnjo v duševnem razvoju, Posebni program vzgoje in izobraževanja.
Objavljeno: 08.07.2009; Ogledov: 2667; Prenosov: 395
.pdf Celotno besedilo (1,84 MB)

3.
Pomoč z umetnostjo v likovnih delavnicah z učenko z več motnjami
Maja Pliberšek, 2017, magistrsko delo

Opis: Šole s prilagojenim programom ob razvijajoči se prenovi šolskega sistema postajajo močan del šolske mreže, katerih namen je razvoj v smeri oblikovanja centrov nudenja pomoči za redne osnovne šole na področju sistematizacije, svetovanja, celostne obravnave otrok in načinov dela. Prav tako so to ustanove, ki otrokom z motnjo v duševnem razvoju nudijo ustrezne pogoje za izobraževanje in celostno obravnavo ter sledijo načelom inkluzije z željo zmanjšati stigmatizacijo otrok in povečati njihovo vključenost v okolje kot enakovreden subjekt v smeri sprejetosti njihove drugačnosti. Celostna obravnava otrok ni samo temelj dela na šoli s prilagojenim programom, temveč so v obravnavo otrok vključeni individualizacija, timsko delo in sodelovanje s starši in širšim okoljem. Učitelji z umetnostjo kot medijem po eni strani razvijajo področja emocije otrok, z delom na močnejših področjih učenca izboljšujejo njegovo samopodobo ter prek delavnic in projektov navezujejo stik z okolico in drugimi osnovnimi šolami, umetnostni proces pa po drugi strani omogoča pedagogu opazovanje otrokove osebe. V teoretičnem delu magistrske naloge so predstavljeni pregled literature, raziskav in člankov domačih in tujih avtorjev o delovanju in vlogi osnovne šole s prilagojenim programom ter prednosti in slabosti vključevanja otrok z motnjo v duševnem razvoju v sistem izobraževanja in vključevanje področja pomoči umetnosti v sistem vzgoje in izobraževanja. Empirični del temelji na kvalitativni raziskavi študije primera učenke z več motnjami, pri kateri so se v izvedene likovne delavnice vnesle metode pomoči z umetnostjo zaradi spodbujanja socialne interakcije, razvoja domišljijske in skupne igre, razvijanja subtilnega odnosa do likovnega ustvarjanja in spoznavanja novih tehnik ustvarjanja.
Ključne besede: osnovne šole s prilagojenim programom, otroci z motnjo v duševnem razvoju, pomoč z umetnostjo
Objavljeno: 18.08.2017; Ogledov: 657; Prenosov: 122
.pdf Celotno besedilo (2,91 MB)

4.
Medvrstniško nasilje in otroci z motnjo v duševnem razvoju v osnovnih šolah s prilagojenim programom
Živa Žovlje, 2018, magistrsko delo

Opis: Raziskave kažejo, da so otroci s posebnimi potrebami zaradi svoje drugačnosti velikokrat bolj izpostavljeni medvrstniškemu nasilju. V magistrski nalogi smo se odločili raziskati pojav medvrstniškega nasilja pri učencih z motnjo v duševnem razvoju v osnovnih šolah s prilagojenim programom. Dotaknili smo se tudi teme preventive pred pojavom nasilja ter kakšne ukrepe izvaja osnovna šola s prilagojenim programom pri pojavu nasilja. Prav preventiva je izredno pomembna, da ne bi prišlo do pojava medvrstniškega nasilja. V nalogi je predstavljeno, kako je opredeljen pojem medvrstniškega nasilja, vrste in oblike medvrstniškega nasilja, dejavniki medvrstniškega nasilja, kdo so vpleteni v medvrstniško nasilje ter njihove značilnosti. Predstavimo zmanjševanje pojava medvrstniškega nasilja, kjer opišemo vlogo šolo, učiteljev, otrok in preventivne ter intervencijske programe v Sloveniji. Poudarek v nalogi je na učencih s posebnimi potrebami ter pojavom medvrstniškega nasilja, natančneje pri učencih z motnjo v duševnem razvoju. V raziskavi smo se osredotočili na eno institucijo, in sicer osnovno šolo s prilagojenim programom. Zanimalo nas je, kako pogost je pojav medvrstniškega nasilja, kako so učitelji seznanjeni s problematiko medvrstniškega nasilja ter kakšni so njihovi ukrepi ter preventivne dejavnosti pred pojavom nasilja.
Ključne besede: medvrstniško nasilje, otroci s posebnimi potrebami, otroci z motnjo v duševnem razvoju, osnovna šola s prilagojenim programom.
Objavljeno: 24.08.2018; Ogledov: 386; Prenosov: 101
.pdf Celotno besedilo (1,23 MB)

5.
Učinkovitost računalniškega kognitivnega treninga pri učencih z lažjo motnjo v duševnem razvoju
Nastasija Mahne, 2018, magistrsko delo

Opis: Več študij je preučevalo bližnje in daljne transferne učinke kognitivnega treninga (predvsem treninga delovnega spomina), a je bilo le malo študij narejenih na populaciji otrok z lažjo motnjo v duševnem razvoju. Iz tega razloga smo želeli v naši raziskavi preveriti, kakšne učinke ima računalniški kognitivni trening – virtualni labirint – na kognitivne funkcije otrok z lažjo motnjo v duševnem razvoju. V raziskavi so nas še posebej zanimali učinki treninga na izvršilne funkcije in, z njimi povezane, kognitivne funkcije. Pri ugotavljanju primanjkljajev izvršilnega funkcioniranja otrok z motnjo v duševnem razvoju so si študije enotne v tem, da imajo v primerjavi z otroki primerljive kronološke starosti otroci z motnjo v duševnem razvoju slabše izvršilne funkcije. Ko primerjamo otroke z motnjo v duševnem razvoju z otroki primerljive mentalne starosti, pa ugotovitve niso konsistentne. Morda k temu pripomore tudi dejstvo, da večina študij ne preučuje celostne slike izvršilnega funkcioniranja, ampak se študije bolj osredotočajo na posamezne izvršilne funkcije. S tega vidika smo v naši raziskavi preverjali učinke na številne izvršilne in druge kognitivne funkcije: delovni spomin, inhibicijo, preklapljanje, emocionalno kontrolo, začenjanje, načrtovanje, organiziranje materialov, preverjanje kakovosti ali napredka, pozornost, hitrost procesiranja vizualnih informacij, dolgotrajni in kratkotrajni spomin. V raziskavi je sodelovalo 21 učencev, 11 v eksperimentalni in 10 v kontrolni skupini. Vključili smo učence od 4. do 9. razreda, stari so bili od 10 do 19 let. Eksperimentalna skupina je trening izvajala 12x po 35 minut. Intervencija je potekala skupinsko, 2x na teden. Kontrolna skupina je bila pasivna in ni izvajala nobenih aktivnosti. Pred in po končanih treningih smo udeležence v kontrolni in eksperimentalni skupini testirali z nevropsihološkimi testi in računalniško baterijo CogState, razrednikom pa smo razdelili vprašalnik BRIEF za učitelje, ki so ga izpolnili za vsakega učenca posebej. Rezultati so pokazali, da je eksperimentalna skupina pri številnih merah izvršilnih funkcij pomembno izboljšala svoj rezultat s prvega na drugo testiranje. Pomembne izboljšave pri eksperimentalni skupini v primerjavi s kontrolno skupino pa so se pokazale pri nalogah AVLT – totalna pridobitev, AVLT IV ter Testu povezovanja – A delu. Rezultat se je zelo približal statistični pomembnosti tudi pri nalogi verbalne fluentnosti, kjer so morali udeleženci v eni minuti našteti čim več živali na črko K ter pri meri natančnosti izvedbe Testa asociativnega učenja parov (CPAL, acc). Ugotovitve torej kažejo, da je računalniški kognitivni trening – virtualni labirint – pri otrocih z lažjo motnjo v duševnem razvoju izvedljiv in učinkovit. Pri našem vzorcu so se pokazali pomembni učinki treninga na nekatera merjena področja. Smiselne bi bile torej nadaljnje študije treninga pri tej skupini otrok, da bi ugotovili, kakšen trening je zanje najbolj učinkovit. Dobro bi bilo tudi razmisliti o vključitvi tovrstnih treningov v šolsko okolje.
Ključne besede: računalniški kognitivni trening, otroci z lažjo motnjo v duševnem razvoju, izvršilne funkcije, spomin, pozornost, hitrost procesiranja informacij
Objavljeno: 22.10.2018; Ogledov: 366; Prenosov: 78
.pdf Celotno besedilo (1,16 MB)

6.
Razvijanje komunikacijske kompetence in funkcionalne pismenosti na populaciji otrok z lažjo motnjo v duševnem razvoju z metodami recepcijske didaktike
Ana Koritnik, 2019, doktorska disertacija

Opis: Predmet proučevanja pričujoče doktorske disertacije je razvijanje komunikacijske kompetence in funkcionalne pismenosti pri otrocih z lažjo motnjo v duševnem razvoju, ki izkazujejo zaostanek v jezikovnem in bralnem razvoju, z metodami recepcijske didaktike, ki izhajajo iz manj zahtevnih nejezikovnih semiotičnih funkcij: odloženega posnemanja, simbolne igre, igre vlog, notranjih slik …, z uporabo IKT – elektronske prezentacije mladinske literarne slikanice (tj. sočasnim zaznavanjem besedilnega in slikovnega dela slikanice), kot primerne in privlačne metode za to populacijo otrok. Doktorska disertacija ima dva dela. Prvi del (teoretični del) prinaša ustvarjalno sintezo dosedanjih znanstvenih spoznanj o otrocih z lažjo motnjo v duševnem razvoju. V prvih dveh poglavjih so opredeljeni otroci s posebnimi potrebami in otroci z motnjami v duševnem razvoju kot ena od skupin otrok s posebnimi potrebami. Opisani so vzgojno-izobraževalni programi za te otroke, poudarja se pomen integracije in inkluzije, podane pa so tudi smernice za poučevanje otrok z motnjami v duševnem razvoju in prilagoditve, ki jih ti otroci potrebujejo pri pouku. V nadaljevanju so opisane značilnosti otrok z motnjami v duševnem razvoju, sledi pa še kratek pregled različnih motenj. V naslednjih dveh poglavjih je podan izčrpen pregled jezikovnega in bralnega razvoja pri otrocih splošne populacije in pri otrocih z lažjo motnjo v duševnem razvoju. Teoretične ugotovitve so podprte z domačimi in tujimi raziskavami, posebej pa so opredeljeni tudi dejavniki, ki vplivajo na jezikovni in bralni razvoj. V posebnem podpoglavju je izpostavljen pomen pismenosti 21. stoletja, ki je ključna tudi za otroke z motnjami v duševnem razvoju. Naslednje poglavje opisuje recepcijski razvoj s poudarkom na estetiki recepcije, razvijanju otrokove recepcijske zmožnosti in recepcijskem razvoju otrok z lažjo motnjo v duševnem razvoju. Vključeno je podpoglavje, ki teoretično dokazuje povezavo in soodvisnost med literarnorecepcijskim in jezikovnim razvojem. Nato je opisan razvit in preverjen komunikacijski model književne vzgoje za otroke z lažjo motnjo v duševnem razvoju, ki pri otrocih z lažjo motnjo v duševnem razvoju omogoča pristno literarnoestetsko doživetje in tako posledično ugodno vpliva na njihovo jezikovno kompetenco. Drugi del disertacije predstavlja empirično raziskavo z obliko eksperimentalne študije primera – na vzorcu petih otrok z lažjo motnjo v duševnem razvoju, v obdobju dvanajstih mesecev, kjer se je sistematično z uporabo komunikacijskega modela književne vzgoje za otroke z lažjo motnjo v duševnem razvoju kot eksperimentalnega faktorja poleg recepcijske kompetence razvijalo komunikacijsko kompetenco in funkcionalno pismenost teh otrok. Podatki so pridobljeni s prevzetimi in prirejenimi (delno ali v celoti) merskimi instrumenti: Action Picture Test(-om), testom za ocenjevanje govornega izražanja, ocenjevalno shemo bralnih zmožnosti otrok, lestvico obnašanja (slednja za spremljanje vedenja otrok v času preverjanja učinkov eksperimenta), in prek sprotnih evalvacij ob koncu posamezne didaktične enote. Podatki so bili nato kvalitativno obdelani, rezultati pa potrjujejo vse zastavljene hipoteze o jezikovnem, bralnem in recepcijskem napredku.
Ključne besede: komunikacijska kompetenca, recepcijska kompetenca, jezikovni razvoj, bralni razvoj, recepcijski razvoj, otroci z lažjo motnjo v duševnem razvoju, recepcija literature, mladinska literarna slikanica
Objavljeno: 17.04.2019; Ogledov: 432; Prenosov: 83
.pdf Celotno besedilo (3,88 MB)

Iskanje izvedeno v 0.08 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici