1. Sodelovanje učiteljev dodatne strokovne pomoči s starši otrok s primanjkljaji na posameznih področjih učenja : magistrsko deloMaja Vičar, 2023, magistrsko delo Opis: Sodelovanje je temeljna komponenta vsakega odnosa, v našem primeru odnosa med učitelji in starši. Cilj sodelovanja med šolo in domom je omogočiti celostni razvoj otroka ter mu tako zagotoviti uspeh. Namen magistrskega dela je predstaviti sodelovanje učiteljev dodatne strokovne pomoči s starši otrok s primanjkljaji na posameznih področjih učenja. V teoretičnem delu smo opredelili skupine otrok s posebnimi potrebami in pisali o inkluziji le-teh ter predstavili Zakon o usmerjanju otrok s posebnimi potrebami. V nadaljevanju smo se posvetili otrokom s primanjkljaji na posameznih področjih učenja, pri čemer smo opisali vrste specifičnih učnih težav in raziskali, katere so strategije poučevanja za učence s PPPU. Pisali smo tudi o tem, kako pomembna je podpora staršev otroku z učnimi težavami. Sledi tematika dodatne strokovne pomoči, pri kateri smo se osredotočili na prilagojeno izvajanje in organizacijo. Zadnje, a vendar zelo pomembno poglavje teoretičnega dela, je poglavje o sodelovanju med učitelji in starši. Naše magistrsko delo smo usmerili na sam pomen sodelovanja, predstavili smo oblike in načela slednjega, prav tako pa smo pisali o težavah, ki se pojavljajo pri sodelovanju med šolo in domom. V empiričnem delu smo raziskovali, katere so oblike sodelovanja, ki se jih učitelji dodatne strokovne pomoči v komunikaciji s starši otrok s primanjkljaji na posameznih področjih učenja največ poslužujejo. Proučevali smo korelacijo let delovnih izkušenj učiteljev s količino strategij, ki jih izbirajo pri vključevanju staršev v sam proces dodatne strokovne pomoči. Ugotavljali smo, v kakšnem obsegu so učitelji v kontaktu s starši, ali so starši otrok aktivno vključeni v ure dodatne strokovne pomoči, kot zadnje pa smo raziskovali navzočnost ovir pri sodelovanju med učitelji in starši. Raziskava je pokazala, da se učitelji glede na oblike sodelovanja v večini poslužujejo timskih sestankov s starši in dopisovanja preko e-pošte. Izvedeli smo, da leta delovnih izkušenj statistično pomembno vplivajo na količino strategij, ki se jih poslužujejo učitelji pri vključevanju staršev v proces izvajanja dodatne strokovne pomoči. Z raziskavo smo prav tako ugotovili, da so učitelji v kontaktu s starši na mesečni ravni ali po potrebi. V nadaljevanju nas je presenetil rezultat, da manj kot četrtina anketiranih učiteljev aktivno vključuje starše v ure dodatne strokovne pomoči. Zanimala nas je tudi navzočnost ovir pri sodelovanju med učitelji in starši, pri čemer smo ugotovili, da je pojavnost teh zelo redka.
Ključne besede: sodelovanje, učitelji dodatne strokovne pomoči, starši, otroci, primanjkljaji na posameznih področjih učenja
Objavljeno v DKUM: 23.01.2024; Ogledov: 421; Prenosov: 62
 Celotno besedilo (1,60 MB) |
2. Vloge in naloge vrtca pri delu z otroki iz manj funkcionalnih družin – študije primerov : magistrsko deloSimona Stajan, 2022, magistrsko delo Opis: Povzetek
Za otrokov dober socialni razvoj je poleg tega, da družina prepozna otrokove potrebe, bistvenega pomena tudi, da se otrokove potrebe in morebitne prikrajšanosti prepozna tudi v vrtcu. Kadar so pogoji za razvoj v družini prešibki, lahko vrtec kot institucija vsaj deloma uravnoteži otrokov razvoj. Za namen magistrske naloge smo zato s pomočjo kvalitativne raziskovalne metode preučili, katere so značilnosti otroka iz manj funkcionalne družine, kako se prikrajšanost kaže v otrokovem funkcioniranju v vrtčevski skupini ter katere načine in metode dela vzgojiteljica uporablja, da bi otrok premagal primanjkljaje. Na podlagi preučitve podatkov iz vrtčevske dokumentacije o treh preučevanih otrocih iz manj funkcionalnih družin ter podatkov, pridobljenih na podlagi opravljenega intervjuja z vzgojiteljicami, ki imajo otroke iz manj funkcionalnih družin v vrtcu, smo ugotovili, da se primanjkljaji pri otrocih iz manj funkcionalnih družin kažejo predvsem v obliki odstopanj na področju govorno jezikovnega razvoja in socialnih veščin, pa tudi njihove intelektualne sposobnosti zaostajajo za vrstniki. Vzgojiteljice si prizadevajo otrokom pomagati pri primanjkljajih na različne načine, predvsem jim poskušajo prilagoditi dejavnosti, da so zanje lažje izvedljive in so pri njihovi izvedbi uspešnejši. Prav tako se trudijo otroke s primanjkljaji čim bolj vključevati v družbo vrstnikov, posebej zanje izdelujejo didaktične pripomočke za usvajanje besed, ter skrbijo, da je otrok ves čas v njihovi bližini.
Ključne besede: otroci s primanjkljaji, otrokov razvoj, zgodnja obravnava, manj funkcionalne družine, otroci s posebnimi potrebami
Objavljeno v DKUM: 23.12.2022; Ogledov: 886; Prenosov: 74
Celotno besedilo (737,81 KB) |
3. Vloga razrednika pri poučevanju otrok s primanjkljaji na posameznih področjih učenjaUrška Kukovec, 2020, magistrsko delo Opis: V magistrskem delu se posvečamo vlogi razrednika pri poučevanju otrok s primanjkljaji na posameznih področjih učenja v rednih osnovnih šolah. V teoretičnem delu predstavimo vloge in naloge učitelja in razrednika ter skupine otrok s posebnimi potrebami. Podrobneje je predstavljena skupina otrok s primanjkljaji na posameznih področjih učenja, pri čemer predstavimo njihove posebnosti in prilagoditve za delo z njimi ter spoznamo posamezne skupine otrok s primanjkljaji na posameznih področjih učenja. V empiričnem delu je bil namen raziskati, ali se vloga razrednika pri poučevanju otrok s primanjkljaji na posameznih področjih učenja skozi razrede v osnovni šoli spreminja, ugotoviti, ali razredniki vedo, kakšna je njihova vloga pri delu z otrokom s primanjkljaji na posameznih področjih učenja, kaj zajema delo razrednika pri poučevanju otrok s primanjkljaji na posameznih področjih učenja, ali se pojavijo razlike v količini administrativnega dela razrednika in v sodelovanju s starši otroka s primanjkljaji na posameznih področjih učenja. Za pridobitev rezultatov smo uporabili kvalitativno metodo oziroma deskriptivno metodo pedagoškega raziskovanja. Rezultati so pokazali, da bistvenih razlik pri vlogi razrednika skozi razrede v osnovni šoli ni. Pri poznavanju vloge razrednika smo ugotovili, da razredniki vedo, kakšne so njihove vloge in naloge pri poučevanju otrok s primanjkljaji na posameznih področjih učenja. Prišli smo tudi do spoznanja, da imajo razredniki, če imajo v razredu otroka s primanjkljaji na posameznih področjih učenja, več administrativnega dela in da se pojavijo razlike pri sodelovanju s starši.
Ključne besede: otroci s primanjkljaji na posameznih področjih učenja, razrednik, učitelj, vloge in naloge razrednika, vloge in naloge učitelja.
Objavljeno v DKUM: 07.09.2020; Ogledov: 1259; Prenosov: 268
Celotno besedilo (1,82 MB) |
4. STALIŠČA VRSTNIKOV DO OTROK S PRIMANJKLJAJI NA POSAMEZNIH PODROČJIH UČENJA IN DO PREJEMANJA UČNE POMOČIUrška Štumberger, 2014, diplomsko delo Opis: Namen diplomske naloge je bil proučiti vrstniške odnose do otrok s primanjkljaji na posameznih področjih učenja in stališča vrstnikov do prejemanja učne pomoči.
V prvem delu naloge so navedena teoretična izhodišča, in sicer zakonodaja, ki obravnava otroke s posebnimi potrebami v osnovni šoli ter tipi učnih težav, integracija in inkluzija otrok z učnimi težavami ter načini prilagojenega izvajanja pouka v rednem osnovnošolskem izobraževanju; in nadalje značilnosti in funkcija stališč in dosedanje ugotovitve na področju vrstniških stališč do otrok posebnimi potrebami.
V empiričnem delu bomo raziskali, kako vrstniki v redni osnovni šoli sprejemajo otroke s primanjkljaji na posameznih področjih učenja. V nadaljevanju naloge nas je zanimalo, ali učenci, ki ne prejemajo učne pomoči s sošolci, ki učno pomoč prejemajo sodelujejo, so pripravljeni z njimi prijateljevati in jim nuditi pomoč. V diplomski nalogi smo poskušali prikazati, kakšno je mnenje otrok glede oblik učne pomoči, ki so je otroci s primanjkljaji na posameznih področjih učenja deležni. V diplomski nalogi smo prikazali še, ali obstajajo razlike v stališčih glede sprejemanja, sodelovanja, nudenja pomoči med dečki in deklicami in razlike v stališčih glede na učni uspeh pri slovenskem jeziku in matematiki.
Rezultati, pridobljeni s pomočjo anketnega vprašalnika med učenci treh osnovnih šol, kažejo, da imajo vrstniki na splošno pozitiven odnos in pozitivna stališča do sošolcev z učnimi težavami. V večini primerov jih obravnavajo kot sebi enake in so jim pripravljeni pomagati.
Ključne besede: otroci s posebnimi potrebami, primanjkljaji na
posameznih področjih učenja, integracija, učna pomoč, stališča
Objavljeno v DKUM: 15.01.2015; Ogledov: 2449; Prenosov: 421
Celotno besedilo (1,62 MB) |
