SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 64
Na začetekNa prejšnjo stran1234567Na naslednjo stranNa konec
1.
2.
3.
VKLJUČEVANJE STARŠEV V DELO Z DOMSKIMI OTROKI S POSEBNIMI POTREBAMI
Maja Čeh, 2009, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo obravnava vključevanje staršev v delo domske skupnosti, v katero so vključeni njihovi otroci s posebnimi potrebami. V teoretičnem delu so v ospredje postavljeni otroci z motnjami v duševnem razvoju, njihova klasifikacija glede na vrsto in stopnjo primanjkljajev ter zanje značilen sistem vzgoje in izobraževanja v Sloveniji. Podane so osnovne teorije o družini, predvsem družini z otrokom z motnjo, ki se povezuje s šolo kot pomembno družbeno institucijo, pri tem pa se poudarja njuna enakovredna skrb za otrokov razvoj in napredek. V nadaljevanju se seznanjamo s pojmom partnerskega sodelovanja med šolo in domom, ki je značilnost demokratične in humane šole, podrobneje spoznavamo sodelovalni model vključevanja staršev ter načine oz. oblike njihovega sodelovanja s šolskim osebjem. V empiričnem delu so navedene ugotovitve, kako vplivajo različni dejavniki na sodelovanje med starši in domsko skupnostjo; in sicer so med dejavniki izpostavljeni spol, izobrazba staršev in stopnja otrokove motnje. Rezultati raziskave kažejo, da med anketiranci obstajajo razlike v načinih sodelovanja, njihovem zadovoljstvu s sodelovanjem, pogostosti kontaktov in razlogu za oddajo otroka v dom. Z anketnim vprašalnikom smo dobili odgovore na mnoga vprašanja, hkrati pa smo prišli do spoznanja, da je s starši teh otrok treba vzpostaviti zaupen odnos in najti ustrezne načine, pristope za njihovo aktivnejše vključevanje. Le tako bodo otroci uspešni, njihovi starši pa srečni in zadovoljni.
Ključne besede: KLJUČNE BESEDE: otroci s posebnimi potrebami, motnje v duševnem razvoju, družina, šola, sodelovanje med šolo in domom, oblike sodelovanja, domska skupnost.
Objavljeno: 12.03.2009; Ogledov: 2777; Prenosov: 508 
(1 glas)
.pdf Celotno besedilo (759,97 KB)

4.
NALOGE SPREMLJEVALCA/-KE GIBALNO OVIRANEGA OTROKA V VRTCU
Katja Rakovnik, 2009, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu je predstavljena empirična raziskava, ki je bila opravljena v integriranih predšolskih oddelkih, v katere so vključeni otroci z gibalno oviranostjo.Njen osnovni namen je predstaviti delo spremljevalca gibalno oviranega otroka, njegove zadolžitve in dolžnosti. Zanimalo me je, ali spremljevalci sami odgovarjajo za gibalno oviranega otroka in ali se tudi ostali člani oddelka zavedajo, da je otrok del skupine in ni vključen v skupino skupaj s spremljevalcem, in tako ločen od nje. V raziskovalni vzorec je zajetih 19 spremljevalcev gibalno oviranih otrok v vrtcu iz različnih krajev Slovenije. Anketni vprašalnik, ki sem ga uporabila, je sestavljen iz vprašanj odprtega in zaprtega tipa.Podatki, ki so pridobljeni z vprašanji zaprtega tipa, so obdelani kvantitativno na deskriptivnem nivoju. Kvalitativno pa so obdelani odgovori na odprta vprašanja. Spremljevalci gibalno oviranih otrok se svojih del in nalog dobro zavedajo tako takrat, ko otrok je v vrtcu, kot takrat, ko ga ni. Drugače pa je ponekod z ostalimi člani tima v oddelku ali v vrtcu, ki se mogoče ne zavedajo polnega pomena besede inkluzija, oz. ne vedo , kako otroka s posebnimi potrebami vključiti v enakovreden proces dela ter sodelovanje.
Ključne besede: Spremljevalec gibalno oviranega otroka, otroci s posebnimi potrebami, gibalno oviran otrok, integracija/inkluzija, vrtec, predšolska vzgoja, individualizirani program, strokovni tim, prilagoditve
Objavljeno: 06.07.2009; Ogledov: 7897; Prenosov: 1693
.pdf Celotno besedilo (1,69 MB)

5.
6.
ODNOS ŠOLSKIH SVETOVALNIH DELAVCEV DO INTEGRACIJE OTROK S POSEBNIMI POTREBAMI
Urška Oblak, 2009, diplomsko delo

Opis: Vsaka slovenska šola ima šolsko svetovalno službo, katere delo je usmerjeno k fleksibilnemu prilagajanju šole tako splošnim kot seveda tudi posebnim potrebam vseh učencev. Prav zato je potrebno sodelovanje svetovalnih delavcev pri integraciji otrok s posebnimi potrebami v t. i. »redne« šole, ob tem pa je slednje še pomembno zaradi skrbi za primerno okolje za razvoj teh otrok in za to, ali bodo učitelji brez specialno-pedagoške izobrazbe sposobni tem otrokom ponuditi tisto, kar potrebujejo. Seveda je veliko odvisno od samega odnosa svetovalnega delavca do integracije, saj, če je le-ta negativen, svetovalni delavec sami skrbi za pozitiven odnos šole do otrok s posebnimi potrebami ne bo namenil toliko časa, kot bi bilo potrebno. Ob tem se moramo zavedati dejstva, da informiranje pomembno vpliva zlasti na odpravo predsodkov tako šolskih svetovalnih delavcev kot drugih subjektov na šoli. Tako smo se lotili proučevanja šolske svetovalne službe, njenega dela na sploh in dela v povezavi z otroki s posebnimi potrebami. Ob tem smo raziskali še področje otrok s posebnimi potrebami ter integracijo oziroma inkluzijo. Z raziskavo smo ugotovili osnovna dejstva povezana s položajem otrok s posebnimi potrebami na slovenskih osnovnih in srednjih šolah ter dejstva v povezavi s sodelovanjem in z odnosom šolskih svetovalnih delavcev do otrok s posebnimi potrebami in njihove integracije. Na osnovi raziskanega ocenjujemo, da je sicer odnos slovenskih svetovalnih delavcev do integracije pozitiven, vendar ne v tolikšni meri, kot bi lahko bil, ker mu šolski svetovalni delavci zaradi manj znanja in preobremenjenosti z drugimi opravili namenjajo premalo časa.
Ključne besede: šolska svetovalna služba, šolski svetovalni delavec, otroci s posebnimi potrebami, integracija, profili šolskih svetovalnih delavcev, odnos do integracije otrok s posebnimi potrebami.
Objavljeno: 12.10.2009; Ogledov: 2634; Prenosov: 571
.pdf Celotno besedilo (1,14 MB)

7.
VLOGA SVETOVALNEGA DELAVCA PRI INTEGRACIJI/INKLUZIJI PREDŠOLSKIH OTROK S POSEBNIMI POTREBAMI
Branka Šamec, 2009, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo z naslovom Vloga svetovalnega delavca pri integraciji/inkluziji predšolskih otrok s posebnimi potrebami predstavlja v teoretičnem delu predšolsko vzgojo, zakonodajo, otroke s posebnimi potrebami, njihove pravice in integracijo/inkluzijo. Posebna pozornost je namenjena svetovalni službi, svetovalnemu delavcu, dodatni strokovni pomoči, timskemu delu in programu za predšolske otroke s prilagojenim izvajanjem ter dodatno strokovno pomočjo. Namen empiričnega dela v diplomskem delu je bil raziskati organiziranost svetovalne službe, delovne naloge svetovalnih delavk povezane s področjem dela s predšolskimi otroki s posebnimi potrebami, obseg nudenja pomoči predšolskim otrokom s posebnimi potrebami s strani specialnih pedagogov, delovanje strokovnega tima v vrtcu in sestavo članov tima, usposobljenost vzgojiteljev in pomočnikov vzgojiteljev za delo z otroki s posebnimi potrebami in zavzetost ter pripravljenost svetovalnih delavk za razvoj integracije/inkluzije predšolskih otrok s posebnimi potrebami. Rezultati empirične raziskave so pridobljeni z anketnim vprašalnikom, poslanim svetovalnim delavkam v vrtcih severovzhodne Slovenije, ki je bil apliciran na reprezentativnem vzorcu 57 svetovalnih delavk. Rezultati omenjene raziskave kažejo, da svetovalne delavke najpogosteje sodelujejo z vodstvom vrtca/šole, vzgojitelji in s pomočniki vzgojiteljev, mobilnim specialnim pedagogom in uspešno sodelujejo v strokovnem timu. Zelo malo svetovalnih delavk neposredno sodeluje pri pomoči otroku s posebnimi potrebami. Vsa znanja s področja dela z otroki s posebnimi potrebami so po njihovem mnenju pomembna in bi jih morali pridobiti že v času študija. S posameznimi nalogami in dejavnostmi se pogosteje ukvarjajo svetovalne delavke zaposlene v samostojnih vrtcih, kot v vrtcih v sklopu osnovne šole.
Ključne besede: predšolska vzgoja, otroci s posebnimi potrebami, integracija/inkluzija, svetovalni delavec, program s prilagojenim izvajanjem in dodatno strokovno pomočjo, timsko delo.
Objavljeno: 17.11.2009; Ogledov: 3472; Prenosov: 655
.pdf Celotno besedilo (1,05 MB)

8.
ODZIVI VZGOJITELJIC NA AGRESIVNO VEDENJE PREDŠOLSKIH OTROK IN NJIHOVIH VRSTNIKOV S POSEBNIMI POTREBAMI
Petra Petrič, 2009, diplomsko delo

Opis: Osnovni namen diplomske naloge je osvetliti problem agresivnega vedenja predšolskih otrok in njihovih vrstnikov s posebnimi potrebami.Teoretični del zajema pojmovanja agresivnosti, vrste, oblike, vzroke agresivnosti, preprečevanje agresivnega vedenja ter pomoč agresivnim otrokom. V empiričnem delu pa smo analizirali odgovore, ki smo jih pridobili z anketiranjem 50 vzgojiteljic in pomočnic vzgojiteljic.
Ključne besede: agresivnost, agresivno vedenje, predšolski otroci, otroci s posebnimi potrebami
Objavljeno: 23.12.2009; Ogledov: 3365; Prenosov: 568
.pdf Celotno besedilo (1,01 MB)

9.
PRAVICE OTROK S POSEBNIMI POTREBAMI S POUDARKOM NA SLABOVIDNIH
Teja Godec, 2009, diplomsko delo

Opis: V diplomski nalogi so obravnavane otrokove pravice in pravice otrok s posebnimi potrebami, predvsem slepih in slabovidnih otrok. Dana problematika je razdeljena na tri dele. V prvem delu se avtorica ukvarja z otrokovimi pravicami na splošno, pri čemer se osredotoči predvsem na mednarodnopravno ureditev otrokovih pravic. V drugem delu se avtorica posveti otrokom s posebnimi potrebami. V prvi vrsti natančno razloži pojem »otrok s posebnimi potrebami« v različnih nacionalnih predpisih, navede pa tudi mednarodnopravne akte, ki to problematiko zadevajo. Posebej poudari pravice, ki izvirajo iz različnih nacionalnih predpisov. Najobširneje so v zadnjem delu obravnavani slepi in slabovidni otroci. Podana je definicija slepote, zgodovinski razvoj slepih in razvoj vida pri otroku. Navedene so najpogostejše okvare vida pri otrocih, avtorica pa predstavi tudi različne pristope k obravnavi slepega in slabovidnega otroka. Predstavljeno je tudi eno izmed najpomembnejših vprašanj glede razvoja slepega oz. slabovidnega otroka, to je zgodnja celovita obravnava. Avtorica se na koncu dotakne tudi pravic slepih in slabovidnih študentov, nenazadnje pa opravi tudi intervju s slepim študentom in slabovidno študentko teologije ter ju priloži diplomski nalogi.
Ključne besede: otrokove pravice, otroci s posebnimi potrebami, slepi in slabovidni otroci
Objavljeno: 14.12.2009; Ogledov: 3052; Prenosov: 580
.pdf Celotno besedilo (927,09 KB)

10.
SAMOPODOBA OTROK S POSEBNIMI POTREBAMI IN OTROK BREZ POSEBNIH POTREB V OŠ
Ksenija Potočnik, 2009, diplomsko delo

Opis: Teoretičen del diplomske naloge se izhodiščno nanaša na družino, znotraj katere so otroci deležni prvih življenjskih izkušenj. Mnoge osebnostne poteze se namreč oblikujejo že v prvih letih življenja in tako iz odnosov z najbližjimi osebami v družini izvirajo tudi prve čustvene in socialne izkušnje otroka. Občutek sprejetosti in podpore v družini pozitivno vpliva na otrokovo samopodobo, pomanjkanje tega občutka pa lahko močno okrni možnosti za razvoj njegove pozitivne samopodobe. Diplomsko delo naveže pojem samopodobe tudi na otroke s posebnimi potrebami. Zanima nas, če obstajajo razlike v samopodobi otrok s posebnimi potrebami in otrok brez posebnih potreb v OŠ. Z vstopom v šolo pridobi na pomenu poleg socialne in telesne samopodobe tudi posebna dimenzija samopodobe, imenovana akademska samopodoba. Poglavje v našem delu je tako namenjeno tudi vzgoji in izobraževanju otrok s posebnimi potrebami v Sloveniji. Tukaj smo izpostavili tudi danes naraščajoč konsenz vključevanja otrok s posebnimi potrebami v redne OŠ in prednosti ter slabosti le-tega. Empirični del diplomske naloge se nanaša na rezultate, pridobljene z anketnim vprašalnikom avtorjev Cambra in Silvestre (2003), povzetim po Schmidt in Čagran (2006). Lestvico sestavlja 23 trditev, ki se nanašajo na akademsko, socialno in telesno dimenzijo samopodobe. Vprašalnik je bil opravljen na vzorcu učencev tretje triade rednih osnovnih šol in osnovnih šol s prilagojenih programov, in sicer 144 učencev iz rednih OŠ in 54 učencev iz šol s prilagojenim programom. Med rednimi osnovnimi šolami smo v vzorec zajeli učence OŠ pod goro Slov. Konjice in OŠ Kebelj. Med osnovnimi šolami s prilagojenim programom pa so v raziskavi sodelovali učenci OŠ V parku Slov. Konjice, OŠ Minke Namestnik Slov. Bistrica in OŠ Gustava Šiliha Maribor.
Ključne besede: družina, samopodoba, identiteta, akademska samopodoba, telesna samopodoba, socialna ali medosebna samopodoba, mladostniki, otroci s posebnimi potrebami, integracija, inkluzija, redne OŠ, OŠ s prilagojenim programom.
Objavljeno: 06.01.2010; Ogledov: 4771; Prenosov: 1191
.pdf Celotno besedilo (1,46 MB)

Iskanje izvedeno v 0.15 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici