1. Stališča staršev do inkluzije otrok s posebnimi potrebami v redne oddelke vrtca : magistrsko deloViktorija Mlinarič, 2025, magistrsko delo Opis: Magistrsko delo obravnava stališča staršev do vključevanja otrok s posebnimi potrebami v redne oddelke vrtcev. Namen raziskave je bil ugotoviti, kako starši razumejo vključevanje otrok s posebnimi potrebami, kaj pri tem prepoznavajo kot podporo ali oviro ter ali njihove osebne izkušnje vplivajo na oblikovanje stališč.
V raziskavi je sodelovalo 130 staršev otrok, vključenih v redne vrtčevske oddelke. Podatki so bili zbrani s pomočjo prilagojenega vprašalnika SPATI, ki je bil vsebinsko prilagojen slovenskemu predšolskemu kontekstu. Rezultati kažejo, da večina staršev podpira vključevanje, saj ga vidi kot priložnost za razvoj empatije, socialnih veščin in občutka pripadnosti pri vseh otrocih.
Kljub splošni podpori inkluziji starši opozarjajo na pomanjkanje ustrezne strokovne podpore, kadrovsko podhranjenost ter sistemske pomanjkljivosti kot ključne ovire za njeno uspešno izvajanje. Statistična analiza je pokazala, da osebna izkušnja z otroki s posebnimi potrebami in izobrazba staršev nimata pomembnega vpliva na splošno podporo inkluziji, vplivata pa na poudarjanje potrebe po dodatnem izobraževanju strokovnega kadra.
Ugotovitve raziskave prispevajo k boljšemu razumevanju vloge staršev pri uresničevanju inkluzivne predšolske vzgoje ter predstavljajo izhodišče za nadaljnji razvoj kakovostne in trajnostne prakse v vrtcih.
Ključne besede: predšolska vzgoja, inkluzija v vrtcu, otroci s posebnimi potrebami, stališča staršev
Objavljeno v DKUM: 23.12.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 14
 Celotno besedilo (1,33 MB) |
2. Doživljanje lastne partnerske zveze staršev otrok s posebnimi potrebami : magistrsko deloKarmen Vehovar, 2025, magistrsko delo Opis: Rojstvo oziroma diagnosticiranje otroka s posebnimi potrebami je za vsako partnersko zvezo svojevrsten izziv. Na eni strani lahko novonastala situacija fokus para preusmeri izključno na obravnavo in skrb za otroka ter povzroči prikrito ali odkrito krizo. Po drugi strani pa je lahko ravno partnerska zveza vir moči, iz katere izhajata in se napajata starša otroka. Namen magistrske naloge je bil pridobiti poglobljen vpogled v doživljanje lastne partnerske zveze staršev otrok s posebnimi potrebami. Za proučevanje raziskovanega problema je bila izvedena kvalitativna raziskava po metodologiji osnovane teorije. Značilnosti partnerske zveze smo ugotavljali s poglobljenim polstrukturiranim intervjujem, ki smo ga opravili na vzorcu šestih intervjuvancev. Z analizo transkriptov intervjujev smo doživljanja udeležencev kategorizirali v tri nadkategorije s pripadajočimi kategorijami in podkategorijami. Rezultati raziskave poudarjajo smiselnost krepitve partnerske zveze pred samo odločitvijo za osnovanje družine, saj se pari, ki so zadovoljni v lastni partnerski zvezi, bistveno bolje soočajo z izzivi življenja v skupnem gospodinjstvu ter s starševstvom otroka s posebnimi potrebami. Raziskava nadalje izpostavlja pomembnost pravočasnega dostopa do informacij o možnostih pomoči ter vzpostavitve učinkovitega sodelovanja različnih strokovnih služb. V sklepni fazi opozarja tudi na nujnost dostopa do psihoterapevtske pomoči v obliki individualnih, partnerskih in skupinskih terapij ter potrebo po iskanju načinov aktivacije pomoči celotne infrastrukture, ki obdaja par. Le tako se jima lahko omogoči razbremenitev ter možnost krepitve lastne partnerske zveze, odnosa z otrokom s posebnimi potrebami in socialnih vezi zunaj primarnega družinskega okolja.
Ključne besede: partnerska zveza, otroci s posebnimi potrebami, zadovoljstvo, doživljanje, starševstvo, intimnost
Objavljeno v DKUM: 26.09.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 28
Celotno besedilo (1,94 MB) |
3. Pogled staršev otrok s posebnimi potrebami na izvajanje dodatne strokovne pomoči v osnovni šoli : magistrsko deloLaura Firšt, 2025, magistrsko delo Opis: Vključevanje otrok s posebnimi potrebami v redne osnovne šole zahteva ustrezno prilagajanje učnega okolja, nudenje podpore in zagotavljanje pogojev, ki omogočajo optimalno vključevanje v šolski prostor. Ključno vlogo pri tem ima dodatna strokovna pomoč, ki mora biti strokovno načrtovana, individualno prilagojena potrebam otroka in kakovostno izpeljana. Čeprav se pomoč večinoma odvija v odnosu med otrokom in strokovnim delavcem, imajo izredno pomembno vlogo tudi starši. Posebej pri dodatni strokovni pomoči je pomembno enakovredno sodelovanje oziroma partnerski odnos med starši in šolo, ki temelji na zaupanju, spoštovanju, izmenjavi informacij in oblikovanju skupnih ciljev.
Namen magistrske naloge je raziskati pogled staršev otrok s posebnimi potrebami na izvajanje dodatne strokovne pomoči v osnovni šoli. Podatki so bili zbrani z anketnim vprašalnikom. V raziskavi je sodelovalo 105 staršev.
Ključne ugotovitve kažejo, da starši zaznavajo pozitiven vpliv dodatne strokovne pomoči na socialni in učni napredek otroka. Prav tako so večinoma zadovoljni s sodelovanjem z izvajalcem pomoči, saj ta pravočasno odgovori na njihova vprašanja, upošteva njihove predloge in jih spodbuja pri delu doma. Raziskava je pokazala, da so starši zaradi dodatne strokovne pomoči bolj pomirjeni in bolje razumejo otrokove potrebe. Kljub temu pa kar tretjina anketiranih poroča o konkretnih ovirah pri dostopu in urejanju dodatne strokovne pomoči.
Ključne besede: otroci s posebnimi potrebami, dodatna strokovna pomoč, osnovna šola, pogled staršev, sodelovanje
Objavljeno v DKUM: 26.09.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 42
Celotno besedilo (2,12 MB) |
4. Vloga inkluzivnih pedagogov pri spodbujanju duševnega zdravja otrok s posebnimi potrebami na osnovnih šolah : magistrsko deloMaja Košenina, 2025, magistrsko delo Opis: V magistrskem delu smo raziskovali vlogo inkluzivnih pedagogov pri spodbujanju duševnega zdravja otrok s posebnimi potrebami v osnovnih šolah. V teoretičnem delu smo predstavili temeljne pojme s področja inkluzivnega izobraževanja, značilnosti otrok s posebnimi potrebami ter dejavnike, ki vplivajo na njihovo duševno zdravje. Osredotočili smo se tudi na pristope, strategije in tehnike, ki jih inkluzivni pedagogi uporabljajo pri delu, ter na pomen sodelovanja s strokovnjaki in družinami. V empiričnem delu smo uporabili kvalitativno raziskovalno metodologijo in metodo pol strukturiranih intervjujev, ki smo jih izvedli s 17 inkluzivnimi pedagoginjami iz različnih regij Slovenije. Ugotovitve kažejo, da pedagoginje svojo vlogo razumejo predvsem kot čustveno, podporno in povezovalno, saj si prizadevajo ustvarjati varno, spodbudno in vključujoče okolje za otroke. Izpostavile so pomen individualiziranih pristopov, strukturiranega okolja ter sodelovanja z drugimi deležniki. Rezultati nakazujejo, da je vloga inkluzivnih pedagogov ključna pri podpori duševnemu zdravju otrok s posebnimi potrebami, a še vedno pogosto spregledana, zato bi bilo smiselno okrepiti sistemsko podporo in prepoznavnost njihovega dela.
Ključne besede: inkluzivni pedagogi, otroci s posebnimi potrebami, duševno zdravje, osnovna šola, sodelovanje
Objavljeno v DKUM: 19.09.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 11
Celotno besedilo (1,28 MB) |
5. Primerjava zgodnje obravnave otrok s posebnimi potrebami: študija primera : magistrsko deloRenata Filipić, 2025, magistrsko delo Opis: Magistrsko delo temelji na preučevanju procesa zgodnje obravnave dveh otrok s posebnimi potrebami v vrtcu. S pomočjo intervjujev ter preučevanja strokovne dokumentacije smo poskušali dobiti vpogled v proces zgodnje obravnave obeh otrok ter raziskati kakšno vlogo imajo pri tem posamezni člani multidisciplinarnega tima.
V teoretičnem delu magistrske naloge so predstavljeni otroci s posebnimi potrebami ter proces zgodnje obravnave v vrtcu in njegov pomen za otroka s posebnimi potrebami in njegovo družino.
Empirični del prinaša rezultate študije primera primerjave procesa zgodnje obravnave dveh otrok s posebnimi potrebami, ki obiskujeta isti vrtec, ki poteka po programu s prilagojenim izvajanjem in dodatno strokovno pomočjo. Opravili smo intervju z obema vzgojiteljicama, vzgojiteljico za zgodnjo obravnavo, svetovalno delavko ter staršema. Preučili smo tudi strokovno dokumentacijo, shranjeno v osebnih mapah otrok s posebnimi potrebami, ki jo hrani vrtec. Ugotovili smo, da sta procesa zgodnje obravnave, ki smo ju preučevali in med seboj primerjali, po večini potekala enako. Po zbranih podatkih smo prišli do ugotovitve, da je eden od omenjenih procesov zgodnje obravnave potekal intenzivneje kot drugi ter da so vsi člani multidisciplinarnega tima pri svojem delu zasledovali cilje za izboljšanje otrokovega funkcioniranja in predvsem njegovega zadovoljstva in dobrega počutja.
Ključne besede: otroci s posebnimi potrebami, zgodnja obravnava, študija primera
Objavljeno v DKUM: 08.09.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 36
Celotno besedilo (1,44 MB) |
6. Uporaba didaktičnih robotov z umetno inteligenco pri izobraževanju in rehabilitaciji : magistrsko deloSašo Prendl, 2025, magistrsko delo Opis: V magistrskem delu je obravnavana uporaba didaktičnih robotov v izobraževalnem, terapevtskem in industrijskem okolju. Glavni poudarek je na tem, kako lahko roboti z vključevanjem umetne inteligence postanejo učinkovito orodje za učenje, rehabilitacijo in usposabljanje zaposlenih. Didaktični roboti omogočajo prilagajanje različnim starostnim skupinam in potrebam, saj združujejo elemente interaktivnosti, ponovljivosti in prilagodljivosti.
Poseben del raziskave je namenjen psihološkim vidikom uporabe robotov pri otrocih, kjer ti delujejo kot varni in predvidljivi partnerji pri učenju socialnih in komunikacijskih veščin. Izpostavljena je tudi njihova uporaba pri otrocih s posebnimi potrebami, kjer so roboti uspešno vključeni v kognitivno, socialno in fizično rehabilitacijo. Prikazani so primeri dobrih praks ter analiza prednosti in izzivov, ki spremljajo tovrstno tehnologijo.
Magistrsko delo se dotika tudi industrijskega vidika uporabe didaktičnih robotov. V ospredju so usposabljanje zaposlenih, podpora raziskavam in razvoju ter primeri konkretne uporabe v različnih panogah, kot so avtomobilska industrija, farmacija in medicinska tehnologija. Roboti se v tem kontekstu izkažejo kot most med teorijo in prakso, saj omogočajo varno in stroškovno učinkovito testiranje ter hitrejši prenos znanja.
Rezultati raziskave kažejo, da didaktični roboti ne morejo nadomestiti človeka, lahko pa pomembno dopolnijo izobraževalne in terapevtske procese. V prihodnosti bo njihova vloga še rasla, zlasti ob povezovanju z umetno inteligenco, navidezno resničnostjo in pametnimi senzorji, kar bo omogočilo še bolj personalizirane in učinkovite pristope.
Ključne besede: didaktični roboti, umetna inteligenca, rehabilitacija, izobraževalna tehnologija, industrija 4.0, otroci s posebnimi potrebami
Objavljeno v DKUM: 05.09.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 18
Celotno besedilo (1,24 MB) |
7. Šport: prostor brez meja : priročnik za vključevanje otrok s posebnimi potrebami v društvene športne dejavnosti in izvajanje vključujoče/inkluzivne športne vadbeNuša Maver, 2025, priročnik Opis: Priročnik za vključevanje otrok s posebnimi potrebami v športne dejavnosti in izvajanje vključujoče/inkluzivne športne vadbe je namenjen učiteljem, trenerjem, športnim društvom in organizacijam, ki želijo šport približati čim širši populaciji mladih. Ponuja celovit vpogled v inkluzivno športno vadbo ter vključuje strategije, orodja in praktične smernice za prilagajanje gibalne/športne dejavnosti vadečim z različnimi značilnostmi in potrebami. Prvi del priročnika je namenjen inkluzivni paradigmi, ki predstavlja izhodišče za uspešno izvajanje inkluzivne gibalne/športne dejavnosti, medtem ko so v drugem delu priročnika zapisane smernice za delo s posamezno skupino otrok s posebnimi potrebami ter prilagoditve, ki jih je smiselno izvajati med vadbenim procesom in se nanašajo na okolje, opremo in pripomočke, vsebine ter načine izvajanja trenažnega procesa. Namen priročnika je opolnomočiti trenerje in učitelje športne vzgoje za uspešno izvajanje vključujočih športnih dejavnosti ter prispevati k povečanju števila ponudnikov segregirane, integrirane in inkluzivne športne vadbe.
Ključne besede: otroci s posebnimi potrebami, inkluzija, prilagojena gibalna/športna dejavnost, smernice, priročnik
Objavljeno v DKUM: 01.09.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 69
Celotno besedilo (9,79 MB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
8. Soočanje učiteljev s socialno sprejetostjo učencev s posebnimi potrebami v razredu : magistrsko deloMojca Pevec Satler, 2025, magistrsko delo Opis: Magistrsko delo obravnava socialno sprejetost otrok s posebnimi potrebami in izzive, s katerimi se pri tem soočajo učitelji. Teoretični del poudarja pomen socialne sprejetosti kot ključnega dejavnika celostnega razvoja otroka. Predstavljeni so dejavniki uspešnega socialnega vključevanja, kot so sodelovanje strokovnih delavcev, ustrezna podpora in pozitivni odnosi med vrstniki. Empirični del temelji na kvantitativni raziskavi, izvedeni med učitelji osnovnih šol, pri čemer je bil uporabljen anketni vprašalnik. Namen raziskave je bil ugotoviti, kako učitelji doživljajo socialno sprejetost otrok s posebnimi potrebami. Na podlagi dobljenih rezultatov smo analizirali, ali število otrok s posebnimi potrebami, ki jih učitelj poučuje, triletje, kjer poučuje, in delovna doba v vzgoji in izobraževanju, vplivajo na druge dejavnike socialne sprejetosti otrok s posebnimi potrebami v razredu. Ugotovili smo, da anketirani učitelji ocenjujejo, da so otroci s posebnimi potrebami srednje dobro sprejeti v razredu. Po oceni učiteljev imajo s socialno sprejetostjo v razredu največ težav učenci s čustvenimi in vedenjskimi motnjami in učenci z motnjo avtističnega spektra. Pri oceni vrstniškega nasilja nad otroki s posebnimi potrebami v primerjavi z učenci brez posebnih potreb anketirani učitelji ne zaznavajo več nasilja in agresije. Učitelji pri vključevanju otrok s posebnimi potrebami v razredu največkrat uporabijo metodo pogovora o sprejemanju drugačnosti in razumevanju različnosti. Ob tem kot najbolj učinkovito ocenjujejo pomoč s strani učitelja dodatne strokovne pomoči. Tretjina učiteljev navaja, da si pri socialnem vključevanju lahko pomagajo s konkretnimi strategijami in metodami dela, ki jih ima otrok zapisane v individualiziranem programu. Učitelji občasno zaznavajo napredek otroka s posebnimi potrebami, ko je ta že dlje časa deležen dodatne strokovne pomoči. Večina anketiranih se za učinkovito socialno vključevanje otrok s posebnimi potrebami občasno dodatno usposabljajo z obiskovanjem predavanj, seminarjev in delavnic ter z branjem strokovne literature. Na izpopolnjevanje se več kot polovica učiteljev prijavi sama.
Ključne besede: Socialna sprejetost, otroci s posebnimi potrebami, učitelji
Objavljeno v DKUM: 25.08.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 16
Celotno besedilo (1,23 MB) |
9. Izobraževalne poti dolgotrajno bolnih otrok s Prader-Willi sindromom : magistrsko deloŽanet Krajnc, 2025, magistrsko delo Opis: Namen magistrskega dela je raziskati, kako dolgotrajna bolezen - Prader-Willi sindrom (PWS) vpliva na izobraževalne izkušnje otrok in kakovost življenja njihovih družin. Osrednji poudarek je na doživljanju staršev ob vključevanju otrok s PWS v vzgojno-izobraževalne ustanove, njihovi interakciji s strokovnimi delavci ter izzivih, ki se pojavljajo pri vključevanju otrok s PWS v izobraževalni sistem.
V teoretičnem delu magistrskega dela predstavimo koncept inkluzije v slovenskem izobraževalnem sistemu, izzive in prakse vključevanja otrok s posebnimi potrebami (OPP), nato pa se osredotočamo na položaj dolgotrajno bolnih otrok (DOB), s poudarkom na otrocih s PWS. Opisujemo ključne značilnosti sindroma (govorno-jezikovne sposobnosti, prehranske posebnosti, kognitivni razvoj ter čustvene in vedenjske težave). Posebno pozornost namenjamo vlogi multidisciplinarnega tima in vplivu bolezni na družinsko dinamiko.
Empirični del magistrskega dela temelji na kvalitativni analizi delno strukturiranih intervjujev s starši otrok s PWS. Rezultati raziskave kažejo, da PWS pomembno zaznamuje otrokovo izobraževalno pot. Starši poročajo o različnih oblikah prilagoditev, ki jih otroci potrebujejo v šolskem okolju. Kot pomemben dejavnik za uspešno vključevanje otrok s PWS v vzgojno-izobraževalni proces se izkaže sodelovanje med starši in šolo, ki omogoča pravočasno prepoznavanje težav ter skupno iskanje ustreznih rešitev. Poleg šolskih izzivov starši izpostavljajo vpliv PWS na celotno družinsko dinamiko in kakovost življenja.
Ključne besede: Prader-Willi sindrom, otroci s posebnimi potrebami, dolgotrajno bolni otroci, inkluzija, izobraževalni sistem
Objavljeno v DKUM: 13.08.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 35
Celotno besedilo (925,65 KB) |
10. Vloga spremljevalca otrok s posebnimi potrebami v osnovni šoli : magistrsko deloUrška Horvat, 2025, magistrsko delo Opis: Spremljevalci otrok s posebnimi potrebami imajo pomembno vlogo pri uresničevanju ciljev inkluzivnega izobraževanja, saj s svojo podporo omogočajo lažje vključevanje otrok v učni proces in prispevajo k njihovemu celostnemu razvoju. Magistrsko delo raziskuje vlogo spremljevalcev otrok s posebnimi potrebami v osnovni šoli z vidika spremljevalcev in razrednikov.
Rezultati raziskave kažejo, da imajo spremljevalci otrok s posebnimi potrebami raznolike izobrazbene in strokovne podlage; največ jih prihaja s področji družboslovja ali vzgoje in izobraževanja. Več kot polovica je zaposlenih za skrajšani delovni čas, večinoma nudijo podporo otrokom z več motnjami, motnjami avtističnega spektra in s čustveno-vedenjskimi težavami. Spremljevalci opravljajo številne naloge; največkrat so vključeni v neposredno učno in socialno podporo učencem. Čeprav večina z učitelji, s starši in z razredniki vzpostavlja dober odnos, so njihove naloge pogosto slabo opredeljene, izobraževanja redka, plačilo nizko, zaposlitev pa nestabilna.
Z vidika razrednikov so spremljevalci ključni za individualno podporo učencem s posebnimi potrebami in pomembno prispevajo k razbremenitvi učitelja. Najpogosteje so vključeni v izvajanje in evalvacijo vzgojno-izobraževalnega procesa, redkeje pa v načrtovanje. Kljub pozitivnemu odnosu večine razrednikov do spremljevalcev so izpostavljene pomanjkljivosti, kot so neustrezna usposobljenost, nejasna razmejitev nalog in nezadostna sistemska podpora.
Ključne besede: otroci s posebnimi potrebami, spremljevalec otrok s posebnimi potrebami, individualiziran program, postopek usmerjanja otrok s posebnimi potrebami, razrednik
Objavljeno v DKUM: 06.08.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 53
Celotno besedilo (1,36 MB) |
