| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 102
Na začetekNa prejšnjo stran12345678910Na naslednjo stranNa konec
1.
Pogled strokovnih delavcev na dvojno izjemne učence in delo z njimi v osnovnih šolah : magistrsko delo
Jasna Tivadar, 2022, magistrsko delo

Opis: Magistrsko delo obravnava pojem dvojne izjemnosti učencev skozi oči strokovnih delavcev. Dvojna izjemnost v današnjem času ni redek pojav, saj je v šolski praksi možno zaslediti kar nekaj učencev, ki so hkrati nadarjeni in imajo posebne potrebe. V literaturi lahko zasledimo, da predstavljajo ti učenci strokovnim delavcem poseben izziv, saj jih zaradi njihovih dvojnih značilnosti težko prepoznajo. V magistrskem delu smo se osredotočili na poznavanje izraza dvojno izjemni učenci med strokovnimi delavci, na pedagoško delo z dvojno izjemnimi učenci in usposobljenost strokovnih delavcev za delo s to skupino učencev ter na njihova stališča do pojava dvojne izjemnosti pri učencih. Narejena je bila raziskava, v katero je bilo vključenih 312 strokovnih delavcev večinskih osnovnih šol. V naši raziskavi smo ugotovili, da so med vsemi strokovnimi delavci prav učitelji za dodatno strokovno pomoč in svetovalni delavci v ospredju pri poznavanju izraza dvojno izjemni učenec kot tudi pri usposobljenosti za delo z njimi. Prav tako največjo pomembnost zgodnji prepoznavi dvojno izjemnih učencev pripisujejo učitelji za dodatno strokovno pomoč in svetovalni delavci, medtem ko najmanjšo pomembnost zgodnji prepoznavi namenjajo strokovni delavci, ki v zadnjih petih letih niso bili vključeni v nobeno dodatno izobraževanje. Iz odgovorov smo izvedeli tudi, da se dvojno izjemnim učencem kot oblika pomoči nudi predvsem dodatna strokovna pomoč, dodatni pouk ter pomoč učitelja predmetnega področja, kjer ima učenec težave. Analiza trditev o stališčih strokovnih delavcev je pokazala, da se strokovni delavci zavedajo, da lahko težave, primanjkljaje oz. motnje zasledimo tudi pri nadarjenih učencih. Kljub temu zavedanju je pri strokovnih delavcih prisotno mišljenje, da je pomembno, da se osredotočimo na učenčeve primanjkljaje.  
Ključne besede: dvojno izjemni učenci, nadarjeni učenci, otroci s posebnimi potrebami, prepoznavanje, vzgojno-izobraževalno delo.
Objavljeno v DKUM: 25.11.2022; Ogledov: 78; Prenosov: 18
.pdf Celotno besedilo (1,63 MB)

2.
Prilagoditve za vključevanje in poučevanje otroka s sladkorno boleznijo tipa 1 v osnovni šoli : magistrsko delo
Nina Prosenjak, 2022, magistrsko delo

Opis: Magistrsko delo, ki nosi naslov Prilagoditve za vključevanje in poučevanje otroka s sladkorno boleznijo tipa 1 v osnovni šoli, sestavljata povezujoča se dela, teoretični in empirični. V prvem se sprva nahaja nekaj osnovnih informacij o bolezni, opisani so tehnološki pripomočki za njeno vodenje, pomen športa in zdrave prehrane ter napotki o tem, kaj narediti v primeru nujnih situacij, ki se lahko pojavijo tudi v obdobju, ko se otrok nahaja v šoli. Največji delež vsebine je posvečen informiranju o otrocih, učencih s sladkorno boleznijo tipa 1 (SBT1). Predstavljeno je soočanje s SBT1 in čustveno doživljanje. Vključene so informacije o tem, zakaj kronične bolezni, v skupino katerih uvrščamo diabetes, predstavljajo veliko psihološko breme za otroka. Dotaknemo se vloge družine ter vzgoje otroka s SBT1. Sledi, glede na naslov naloge ter smer študija, ključni del, v katerem lahko koristne informacije o izvajanju vzgojno-izobraževalnega procesa za otroke s SBT1 najdejo predvsem učitelji, pa tudi starši. Pišemo o učencih SBT1 v šoli, o psihofizičnih, kognitivnih in socialnih vidikih, opredeljene so zakonske ureditve in s tem pravice otrok s SBT1, ter postopek pridobitve odločbe in začasnega spremljevalca. Empirični del temelji na študiji primera, ki vključuje tretješolko s SBT1, ki sem jo letošnje šolsko leto spremljala v šoli. Interpretirani so rezultati, pridobljeni s pomočjo intervjujev, ki smo jih izvedli z razredničarko, učenkino mamo, svetovalno delavko, učenko ter zdravnico specialistko pediatrične diabetologije. Opisane so tudi ugotovitve opazovanja deklice v času pedagoškega procesa s pomočjo protokola. Namen magistrske naloge je torej predstaviti, kako poteka pedagoško delo z otrokom s SBT1 na razredni stopnji in njegovo vključevanje v socialno skupnost ter orisati izzive, s katerimi se soočajo učitelji, drugi delavci šole, starši in otrok sam.
Ključne besede: Otroci s posebnimi potrebami, sladkorna bolezen tipa 1, šola, sodelovanje, prilagoditve
Objavljeno v DKUM: 28.10.2022; Ogledov: 129; Prenosov: 34
.pdf Celotno besedilo (3,18 MB)

3.
Didaktični pristopi učiteljev prvega vzgojno-izobraževalnega obdobja, ki poučujejo otroke s posebnimi potrebami v rednih osnovnih šolah : magistrsko delo
Katja Brumen, 2022, magistrsko delo

Opis: V slovenskih osnovnih šolah se učitelji vsakodnevno srečujejo z raznolikimi učenci, pri katerih zaradi razlik v potrebah, sposobnostih in željah prihaja do procesa inkluzije. Gre za proces, ki omogoča vsakemu posamezniku, ne glede na spol, starost, versko pripadnost, spolno usmerjenost, invalidnost in nadarjenost, vključenost in sprejemanje v procesu izobraževanja. Magistrsko delo ugotavlja, katere didaktične pristope uporabljajo učitelji prvega vzgojno-izobraževalnega obdobja pri pouku; kako prilagajajo delo učencem s posebnimi potrebami in kako poteka individualizacija dela v razredu. V prvem, teoretičnem delu sta predstavljena proces inkluzije in njegova vloga v procesu vzgoje in izobraževanja. Podrobneje so predstavljene tudi skupine posebnih potreb otrok in skupina nadarjenih otrok. V nadaljevanju so predstavljeni didaktični pristopi v prvem vzgojno-izobraževalnem obdobju ter podrobneje opredeljeni za vsako skupino posebnih potreb ter nadarjene učence. V drugem, empiričnem delu so predstavljeni rezultati raziskave, ki je temeljila na vzorcu 143 učiteljev in učiteljic, ki poučujejo v prvem vzgojno-izobraževalnem obdobju v naključno izbranih osnovnih šolah po Sloveniji. Rezultati raziskave kažejo, da je v razredih anketirancev največ otrok, ki imajo primanjkljaje na posameznih področjih učenja. Učitelji učencem s posebnimi potrebami pri pouku najpogosteje pomagajo tako, da podajajo kratka in jasna navodila, obravnavane teme poskušajo povezovati z učenčevimi življenjskimi izkušnjami, na splošno pa učencem prilagajo delo in zahtevnost nalog. Pri težavah pri pouku se največkrat posvetujejo kar z drugimi učitelji razrednega pouka. Ugotovljeno je tudi, da osnovne šole, na katerih poučujejo anketiranci, niso prilagojene učencem s posebnimi potrebami.
Ključne besede: Otroci s posebnimi potrebami, inkluzija, prvo vzgojno-izobraževalno obdobje, didaktični pristopi, prilagoditve pouka.
Objavljeno v DKUM: 20.09.2022; Ogledov: 137; Prenosov: 55
.pdf Celotno besedilo (1,59 MB)

4.
Otroški regionalni center Čakovec: zasnova arhitekture in parkovnih površin : magistrsko delo
Lea Sačar, 2022, magistrsko delo

Opis: Namen izdelave magistrske naloge temelji na stvarni potrebi po gradnji Otroškega regionalnega centra za otroke s posebnimi potrebami v Čakovcu, ki bo pokrival območje severozahodnega dela Republike Hrvaške. Število otrok, ki imajo katero od oblik telesne ali duševne motnje in imajo potrebo po posebnem, dodatnem in/ali individualnem programu dela, je vsak dan večje oz. obstaja velik delež otrok, ki jim ni omogočen potreben posebni program dela, vzgoje, izobraževanja in/ali rehabilitacije. Na podlagi izvedenih raziskav, prostorskih analiz in podatkov ter na podlagi teoretičnega dela te naloge, v katerem so obravnavane teme vzgoje, izobraževanja in rehabilitacije otrok s posebnimi potrebami, in teme načrtovanja prostora za otroke s posebnimi potrebami, je predstavljena idejna urbanistično-arhitekturna rešitev Otroškega regionalnega centra Čakovec in pripadajočih površin. Na predvidenem območju, v južnem delu mesta Čakovec, je zasnovani park 'Martane', znotraj katerega so umeščeni prostori Otroškega regionalnega centra. Novi Otroški regionalni center Čakovec je zasnovan kot center vzgoje in rehabilitacije otrok s posebnimi potrebami. Idejni urbanistično-arhitekturni načrt je zasnovan kot odgovor na družbene in prostorske težave širšega prostora. Pomanjkanje javnih in zelenih površin, športno-rekreacijskih površin ter storitvenih dejavnosti, in vse to v prostoru pretežno stanovanjskih sosesk, nagovarja k načrtovanju odprtega, uporabnega in vsem dostopnega prostora, ki bo omogočil vse potrebne vsebine in dejavnosti, ki v tem prostoru manjkajo. Kot del parka 'Martane', poleg Otroškega regionalnega centra, zasnovane so dodatne storitveno-trgovske vsebine ter nova športno-rekreacijska cona in cone otroških igrišč, namenjene otrokom in igri otrok na prostem v naravnem okolju. Zasnovane so parkovne površine, ki bodo omogočale bivanje vsem uporabnikom novega prostora, ne glede na fizično oviranost ali starostno skupino.
Ključne besede: arhitektura, otroški center, parkovne površine, otroci s posebnimi potrebami, Čakovec
Objavljeno v DKUM: 14.06.2022; Ogledov: 515; Prenosov: 156
.pdf Celotno besedilo (87,96 MB)

5.
Vloga strokovnih delavcev vrtca pri inkluziji otrok s posebnimi potrebami : magistrsko delo
Živa Lipovec, 2022, magistrsko delo

Opis: V zadnjem obdobju se povečuje število otrok s posebnimi potrebami, vključenih v redne vrtce. V magistrskem delu smo se osredotočili na pojem inkluzije, povezovanja, socialnega sprejemanja, nudenju pomoči šibkejšim ter sodelovanju z različnimi strokovnimi delavci ter s starši otrok s posebnimi potrebami. V raziskavo je bilo vključenih 148 strokovnih delavcev vrtcev (vzgojitelji, vzgojitelji – pomočniki vzgojiteljev). Podatke smo zbirali z anketnimi vprašalniki, ki so bili anonimni. S pomočjo raziskave smo ugotovili, da strokovni delavci največ novega znanja o otrocih s posebnimi potrebami pridobijo s pomočjo knjig in člankov, sledijo predavanja, ki jih organizira vrtec. Prav tako smo ugotovili, da vrtci svojim zaposlenim zagotovijo predavanja na temo otrok s posebnimi potrebami. Večina strokovnih delavcev sodeluje pri pripravi individualiziranega programa za otroke s posebnimi potrebami, vendar so v pripravo individualiziranega programa bolj vpeti vzgojitelji kot pomočniki vzgojiteljev. Prav tako je večina strokovnih delavcev seznanjena s prilagoditvami za delo z otroki s posebnimi potrebami ter jih v pedagoški praksi tudi upošteva. Slabše strokovni delavci poznajo zakonodajo, povezano z otroki s posebnimi potrebami. V praksi dobro sodelujejo s svetovalno službo in z zunanjimi strokovnjaki. Starše otrok s posebnimi potrebami strokovni delavci redno obveščajo o napredku njihovega otroka in si prizadevajo, da bi za delo z otroki s posebnimi potrebami ustrezno prilagodili fizično in didaktično okolje.
Ključne besede: Inkluzija, otroci s posebnimi potrebami, vrtec, individualiziran program.
Objavljeno v DKUM: 09.06.2022; Ogledov: 362; Prenosov: 103
.pdf Celotno besedilo (1,44 MB)

6.
Načrtovanje dela inkluzivnih pedagogov z otroki s posebnimi potrebami : magistrsko delo
Tina Hartman, 2022, magistrsko delo

Opis: Magistrska naloga z naslovom Načrtovanje dela inkluzivnih pedagogov z otroki s posebnimi potrebami je razdeljena na teoretični in empirični del. V teoretičnem delu smo naredili poglobljeno analizo pogledov različnih avtorjev o inkluziji v vzgoji in izobraževanju, opredelili otroke s posebnimi potrebami, predstavili prilagoditve, oblike podpore in pomoči, ki jih potrebujejo le ti. V empiričnem delu smo predstavili raziskovalni del, pri katerem smo uporabili kvalitativni raziskovalni pristop. Podatke smo zbrali z individualiziranimi strukturiranimi intervjuji. V empiričnem delu smo s pomočjo opravljenih intervjujev odgovorili na raziskovalna vprašanja, ki se nanašajo na načrtovanje in pripravo na delo inkluzivnih pedagogov z otroki s posebnimi potrebami, načrtovanje in urejanje prilagoditev, načrtovanje strategij in pristopov dela ter didaktičnih pripomočkov za otroke s posebnimi potrebami, kakšna je skrb za ustvarjanje inkluzivnega okolja in kako poteka evalvacija dela inkluzivnih pedagogov. Raziskava je pokazala, da inkluzivni pedagogi kot ključen del načrtovanja dela z otroki s posebnimi potrebami opredeljujejo poznavanje otroka in njegovih potreb. Vzgojno-izobraževalna ustanova sestavi individualiziran program, v katerem so zapisani cilji, ki inkluzivnim pedagogom predstavljajo vodilo za delo. Pri urah dodatne strokovne pomoči, kot tudi pri pouku, so učenci s posebnimi potrebami deležni prilagoditev. K načrtovanju in izboljšanju nadaljnjega dela inkluzivnim pedagogom doprinesejo opravljene evalvacije. Inkluzivni pedagogi se z različnimi pristopi in strategijami dela trudijo, da bi v vrtcih in šolah vladala inkluzivna klima.
Ključne besede: otroci s posebnimi potrebami, inkluzija v vzgoji in izobraževanju, inkluzivni pedagogi, prilagoditve, dodatna strokovna pomoč, evalvacija
Objavljeno v DKUM: 19.05.2022; Ogledov: 372; Prenosov: 125
.pdf Celotno besedilo (763,53 KB)

7.
Glasba kot sredstvo spodbujanja celostnega razvoja predšolskih otrok : magistrsko delo
Janja Dovnik, 2022, magistrsko delo

Opis: Namen magistrske naloge je bil predstaviti, kako pomemben in vsestranski vpliv imajo za otrokov celostni razvoj glasba in glasbene dejavnosti. V teoretičnem delu magistrske naloge najprej podrobno predstavimo celostni razvoj otroka, nato glasbeni razvoj otroka in razvoj njegovih glasbenih sposobnosti. V nadaljevanju sledi podrobnejša predstavitev razvoja glasbenih sposobnosti v predšolskem obdobju in različne teorije razvoja osebnosti v povezavi z razvojem glasbenih sposobnosti. Nato bomo predstavili stopnje glasbenih sposobnosti ter njihovo strukturo, otrokove glasbene sposobnosti v posameznih obdobjih razvoja (novorojenček, zgodnje otroštvo, srednje otroštvo). Podrobneje bo predstavljen vpliv glasbe na vzgojo otroka ter vpliv glasbe in glasbenih dejavnosti na njegov celostni razvoj. V nadaljevanju naloge sledi podrobnejša predstavitev vpliva glasbe na posamezno področje otrokovega razvoja (afektivno-socialni; psihomotorični; kognitivni). Na koncu teoretičnega uvoda pa bomo predstavili funkcijo glasbene vzgoje pri celostnem razvoju otroka ter vpliv glasbe in glasbenih dejavnosti na otroke s posebnimi potrebami. V empiričnem delu smo želeli preučiti učinke glasbenih dejavnosti na celostni razvoj predšolskih otrok. Raziskava je bila izvedena s pomočjo spletnega anketnega vprašalnika, ki ga je izpolnilo 150 strokovnih delavcev v vrtcih iz različnih slovenskih regij. Raziskava je pokazala, da se strokovni delavci zaposleni v Slovenskih vrtcih zelo pogosto poslužujejo glasbenih dejavnosti za spodbujanje celostnega razvoja otroka. Dobljeni rezultati so pokazali, da se strokovni delavci v vrtcih zavedajo pomena glasbe za celostni razvoj predšolskih otrok.
Ključne besede: glasba, celostni razvoj, vrtec, pomen glasbenih dejavnosti, glasbeni razvoj, otroci s posebnimi potrebami.
Objavljeno v DKUM: 22.04.2022; Ogledov: 381; Prenosov: 76
.pdf Celotno besedilo (1,79 MB)

8.
Stres in izgorelost vzgojiteljev pri delu z otroki s posebnimi potrebami : diplomsko delo
Katja Bolcar, 2022, diplomsko delo

Opis: Vedno več vzgojiteljev se vsakodnevno srečuje s stresom, kar lahko vodi do izgorelosti. Razlogi za pojav stresa so različni. Mednje uvrščamo tudi delo z otroki s posebnimi potrebami. V našem diplomskem delu smo med drugim raziskali ali starost pri vzgojiteljih vpliva na zaznavanje stresa in ali stres, ki ga vzgojitelji doživljajo na delovnem mestu vpliva na kvaliteto njihovega dela. Zanimalo nas je tudi, ali vzgojitelji, ki se pri svojem delu pogosteje srečujejo z otroki s posebnimi potrebami, svoje strokovno znanje ocenjujejo višje od vzgojiteljev, ki se z temi otroki srečujejo redkeje. Pomembno se nam zdi, da vzgojitelji dobijo potrebno pomoč s strani nadrejenih, zato smo raziskali, v kolikšni meri vzgojitelji poiščejo pomoč pri nadrejenih. Raziskali smo vzorec 142 vzgojiteljev in jih kvantitativno obdelali. Prišli smo do ugotovitev, da več kot polovica vzgojiteljev vsaj občasno občuti znake stresa, vendar starost pri tem nima vpliva. Ugotovili smo tudi, da vzgojitelji, ki se pri svojem delu pogosteje srečujejo z otroki s posebnimi potrebami, svoje strokovno znanje iz specialne pedagogike ocenjujejo višje. Preseneča nas ugotovitev, da le redki vzgojitelji poiščejo potrebno pomoč pri nadrejenih. Za konec smo prišli do ugotovitve, da polovica anketiranih vzgojiteljev meni, da stres, ki ga doživljajo na delovnem mestu, vpliva na kakovost njihovega dela v vrtcu.
Ključne besede: stres, izgorelost, stres in izgorelost pri vzgojiteljih, otroci s posebnimi potrebami
Objavljeno v DKUM: 22.04.2022; Ogledov: 349; Prenosov: 77
.pdf Celotno besedilo (2,67 MB)

9.
Doživljanje pandemije koronavirusa in šolanja na domu pri otrocih s posebnimi potrebami
Ana Lapornik Rešek, 2022, magistrsko delo

Opis: Pandemija novega koronavirusa je bila ena izmed velikih sprememb v našem življenju, še posebej v življenju otrok. Namen magistrskega dela je bil ugotoviti, kako so otroci s posebnimi potrebami doživljali pandemijo koronavirusa in kako so se počutili v času šolanja na domu ter če se pri tem pojavljajo statistično pomembne razlike glede na spol, starost in skupino posebnih potreb. Podatke smo zbirali z anketnimi vprašalniki, ki smo jih razdelili med otroke s posebnimi potrebami, stare od 9 do 15 let. Rezultati raziskave so pokazali, da so se pri otrocih v času šolanja na domu pojavljala tako negativna kot pozitivna čustva. Spodbudno je to, da otroci v tem času niso doživljali strahu in so dobili dovolj informacij o tem, kaj se dogaja in zakaj smo doma. Ena izmed pozitivnih ugotovitev naše raziskave je, da so otroci v veliki meri upoštevali ukrepe za preprečevanje širjenja koronavirusa. V povprečju je otrokom ljubši pouk v šoli kot šolanje na domu, saj so v največji meri pogrešali sošolce, kljub temu pa se v času šolanja na domu skoraj polovica vseh vprašanih ni nikoli počutila osamljeno. Nadalje smo ugotovili, da tako glede na spol, starost kot tudi skupino posebnih potreb obstajajo statistično pomembne razlike v določenih elementih doživljanja pandemije in šolanja na domu.
Ključne besede: pandemija, koronavirus, otroci s posebnimi potrebami, šolanje na domu
Objavljeno v DKUM: 31.03.2022; Ogledov: 356; Prenosov: 85
.pdf Celotno besedilo (1,89 MB)

10.
Uporabnost socialnih iger pri vzpostavljanju inkluzivnega okolja : magistrsko delo
Nives Španinger, 2021, magistrsko delo

Opis: Z vstopom v vrtec in šolo otroci razširijo svoje socialno okolje ter vstopajo v prve prave socialne odnose izven družinskega kroga. V družbi vrstnikov začnejo otroci kmalu opažati medsebojno različnost. Da bi se otroci s posebnimi potrebami v šolskem okolju počutili sprejete ter razvili vse svoje potenciale, je naloga šole, da vzpostavi ter vzdržuje vzpodbudno in strpno vzgojno okolje. Namen magistrskega dela je izpostaviti kako socialne igre kot didaktično sredstvo, pripomorejo k oblikovanju takšnega okolja. V teoretičnem delu so opredeljeni otroci s posebnimi potrebami, njihova socialna sprejetost, izobraževanja nekoč in danes, ter vloga učitelja pri socialnem vključevanju otrok s posebnimi potrebami v razred. Predstavili smo pomen in vpliv otroške igre na psihosocialni razvoj otroka, ter natančneje raziskali uporabnost socialnih iger pri sprejemanju drugačnosti. V empiričnem delu smo raziskali poznavanje socialnih iger med učitelji, pogostost njihove uporabe, ter pozitivne učinke izvajanja socialnih iger pri inkluzivnem delu v šoli. Rezultati so pokazali, da učitelji po kontinuiranem izvajanju socialnih iger, v povprečju opažajo zadovoljiv napredek v socialni uspešnosti učencev, ter vpliv socialnih iger na refleksijo lastnih stališč, vrednot in strokovnega znanja. Učitelji prav tako potrdijo uspešnost socialnih iger pri socialnem vključevanju otrok s posebnimi potrebami v vrstniško skupino.
Ključne besede: otroci s posebnimi potrebami, socialna sprejetost, socialne igre, inkluzija, drugačnost, različnost
Objavljeno v DKUM: 25.01.2022; Ogledov: 417; Prenosov: 113
.pdf Celotno besedilo (2,01 MB)

Iskanje izvedeno v 0.15 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici