| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 12
Na začetekNa prejšnjo stran12Na naslednjo stranNa konec
1.
Otroci priseljenci pri pouku angleščine na razredni stopnji
Urška Korošec, 2020, magistrsko delo

Opis: Magistrsko delo z naslovom Otroci priseljenci pri pouku angleščine na razredni stopnji obravnava učence, ki so se priselili v Slovenijo in se učijo tujih jezikov na razredni stopnji OŠ. Delo je sestavljeno iz teoretičnega in empiričnega dela. V teoretičnem delu so izpostavljeni temeljne definicije otrok priseljencev, smernice za vključevanje le-teh v slovenski vzgojno-izobraževalni sistem ter postopki poučevanja in učenja angleščine kot tujega jezika za njih. Predstavljeni so razlogi, zakaj se ljudje sploh odločajo, da se bodo preselili v drugo državo. Osredotočili smo se na pravne podlage in načela za vključevanje otrok priseljencev, ki se s starši priselijo v našo državo, v slovenski šolski sistem. Empirični del sestavljata polstrukturirana intervjuja. V prvem sta sodelovali dve osebi, ki imata izkušnje s poučevanjem angleščine kot tujega jezika na razredni stopnji in sta bili pripravljeni odgovoriti na zastavljena vprašanja. V drugem sodelujejo štirje učenci priseljenci. Analizirana so stališča in izkušnje učiteljic z vključevanjem otrok priseljencev k pouku angleščine kot tujega jezika na razredni stopnji osnovne šole, kakšne so njune metode in oblike dela. Predstavljene so tudi težave in izkušnje učencev priseljencev z razumevanjem razlage in navodil pri pouku tujega jezika. Analiza polstrukturiranega intervjuja je pokazala, da učiteljici angleščine kot tujega jezika pri pouku za pojasnjevanje pogosto uporabljata slovenščino (jezik okolja). Tisti učenci priseljenci, ki so skoraj dvojezični (govorijo prvi, materni jezik, in jezik okolja), po navedbah učiteljic dosegajo boljše rezultate pri angleščini kot tujem jeziku.
Ključne besede: priseljenci, otroci priseljencev, pouk, angleščina, vključevanje otrok
Objavljeno: 11.01.2021; Ogledov: 300; Prenosov: 94
.pdf Celotno besedilo (1,16 MB)

2.
Čustvene in vedenjske težave otrok priseljencev v predšolskem obdobju
Aleksandra Raduha, 2019, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu v teoretičnem delu predstavljamo preseljevanje v Republiko Slovenijo, otroke priseljencev in njihovo vključevanje v vrtce ter pojav čustvenih in vedenjskih težav, ki jih spremljajo na poti v vrtčevsko skupino. V raziskavi smo ugotavljali, katere izstopajoče čustvene in vedenjske težave se kažejo pri otrocih priseljencih, v kolikšni meri se pojavljajo ter ali imajo otroci priseljenci podobne čustvene in vedenjske težave (npr. nepričakovani odzivi, nezainteresiranost, neubogljivost, utrujenost, anksioznost, agresivnost, šibki socialni stiki). Rezultati raziskave so pokazali, da strokovni delavci menijo, da se čustvene in vedenjske težave pri otrocih priseljencih pojavljajo, vendar v blažjih oblikah. V večji meri se pojavljajo nepričakovani odzivi otrok, ki izbruhnejo nenadno v obliki negativnega vedenja ter da otroci priseljenci manj komunicirajo. Rezultati so pomembni za opazovanje vedenj, vodenje in premagovanje čustvenih in vedenjskih težav pri otrocih priseljencih.
Ključne besede: Otroci priseljenci, čustvene težave, vedenjske težave, pojavne oblike, predšolsko obdobje.
Objavljeno: 20.12.2019; Ogledov: 627; Prenosov: 170
.pdf Celotno besedilo (735,36 KB)

3.
Delo z otroki priseljenci v posavskih vrtcih
Tina Očko Bizjan, 2019, diplomsko delo

Opis: V nalogi v teoretičnem delu analiziramo družbene pojave, ki spremljajo priseljevanje, ter vloge vseh sodelujočih pri vključevanju otrok priseljencev v vrtec. V raziskavi smo ugotavljali, kakšno podporo imajo posavski vrtci pri vključevanju otrok priseljencev v vrtec, saj je za Posavje značilno, da se na to področje priseljuje veliko družin iz različnih delov bivše SFRJ in je v vrtcih zaradi tega specifično razmerje slovenskih otrok in otrok priseljencev. Rezultati raziskave so pokazali, da v vrtcih primanjkuje didaktičnih pripomočkov in literature za delo z otroki priseljenci. Ugotovili smo, da največjo oviro in težavo pri vključevanju otrok priseljencev v vrtec predstavlja komunikacija oziroma nerazumevanje jezika. Občasno se pojavljajo nesporazumi, nerazumevanje. Rezultati kažejo, da se v posavskih vrtcih za pomoč pri vključevanju otrok ne poslužujejo tolmačev, zelo redko sodelujejo z nevladnimi organizacijami in ne čutijo podpore MIZŠ. Kolektivi v posavskih vrtcih so naklonjeni priseljencem, vendar rezultati kažejo, da potrebujejo strokovni delavci izboljšave pri poznavanju okoliščin priseljenih družin ter znanju o medkulturni vzgoji. Rezultati so pomembni za načrtovanje pedagoške prakse in vodenje vrtcev na področju dela z otroki priseljenci v posavski regiji.
Ključne besede: otroci priseljenci, integracija, vključevanje, posavski vrtci, Posavje
Objavljeno: 30.08.2019; Ogledov: 637; Prenosov: 226
.pdf Celotno besedilo (1,23 MB)

4.
DISKRIMINACIJA OTROK PRISELJENCEV V RAZREDU
Maša Drevenšek, 2019, magistrsko delo

Opis: V magistrskem delu smo raziskali pojav diskriminacije otrok priseljencev v razredu. Naloga je razdeljena na teoretični in empirični del. V teoretičnem delu so opredeljeni pojmi, s katerimi se lahko otroci priseljencev srečajo znotraj šolskega območja in tudi v širši socialni skupnosti. Temelj raziskovalnega interesa je neenako obravnavanje, ki nima upravičenega razloga. Zakaj so ljudje obravnavani slabše od drugih? Ali le zaradi določene osebne okoliščine (npr. spol, starost, rasa, etnično poreklo, invalidnost, spolna usmerjenost, versko prepričanje …) ali kakšnega drugega razloga. Opredelili bomo pojem diskriminacija, zanimali so nas vzroki zanjo in kakšne vrste le te poznamo. Zanimalo nas je, kdo so pravzaprav priseljenci in kakšna je politika priseljevanja v Sloveniji. Skozi literaturo smo preučili, kako poteka vključevanje priseljencev v vzgojno izobraževalni sistem. Na katerih področjih vzgoje in izobraževanja se najpogosteje pojavlja diskriminacija, kdo je največkrat podvržen diskriminaciji, kako se ta zaznava in ali se ozavešča in preprečuje. V empiričnem delu magistrskega dela smo uporabili deskriptivno in kavzalno-neeksperimentalno metodo empiričnega pedagoškega raziskovanja. Zanimalo nas je, katera vrsta diskriminacije se pojavlja najpogosteje in kakšni so vzroki, pogostost pojavljanja, vloga spola, kakšno mnenje imajo učenci o priseljencih na splošno ter vzroki za pojav diskriminacije. Rezultate smo interpretirali na nivoju opisa in vzorčnega razlaganja, ki sloni na empiričnem preverjanju odvisnih zvez med pojavi. Naša raziskava temelji na vzorcu učiteljev razrednega pouka, ki poučujejo na različnih osnovnih šolah v mestu Maribor ter osnovnih šolah iz podeželja (okolica Maribora) in je usmerjena v opažanja tistih, ki delajo z otroki. Na podlagi dobljenih rezultatov ugotavljamo, da se diskriminacija v razredih še vedno pojavlja, da so vzroki najpogosteje narodna pripadnost oziroma rasa. Pojavlja se predvsem pri ženskem spolu, torej deklicah. S starostjo učencev se povečuje tudi pogostost pojavljanja diskriminatornega vedenja, katerega lahko povezujemo s strahom, ki ga prav tako starejši učenci občutijo ob priseljencih. Dobljeni rezultati kažejo, da imajo bistven vpliv na učence njihovi starši in skrbniki, mediji ter vrstniki. Diskriminatorno vedenje oz. stereotipe in predsodke učenci prevzamejo iz svojega vsakdanjega okolja.
Ključne besede: diskriminacija, otroci, priseljenci, vključevanje, integracija
Objavljeno: 10.05.2019; Ogledov: 708; Prenosov: 173
.pdf Celotno besedilo (566,04 KB)

5.
Vključevanje albansko govorečih otrok v vrtec
Rrezarta Zumeri, 2019, diplomsko delo

Opis: Proces vključevanja v družbo je zelo pomemben proces v življenju otroka priseljenca. Uspešnost vključevanja pomembno vpliva na nadaljnje počutje otroka priseljenca in njegov razvoj v novem okolju. Zavedati pa se moramo morebitnih težav, s katerimi se soočajo otroci priseljenci, njihovi starši in strokovni delavci v procesu vključevanja otrok, ki prihajajo iz drugačnega kulturnega okolja. V tem obdobju je ena izrazitejših težav jezik, prav tako pa vzgojitelji nimajo dovolj didaktičnih gradiv za delo z otroki priseljenci, v našem primeru z albansko govorečimi otroki. Zato smo v okviru praktičnega dela diplomske naloge razvili dvojezično didaktično gradivo in dvojezična obvestila za starše, in sicer v slovenskem in albanskem jeziku. Kakovost pripravljenega gradiva smo evalvirali tako, da smo gradivo dali vzgojiteljem v uporabo in oceno. Ocene pripravljenega gradiva pričajo o kakovostnem, uporabnem in primernem gradivu tako za predšolske otroke kot tudi za starše albansko govorečih otrok in vse strokovne delavce, ki sodelujejo v procesu vključevanja otroka priseljenca. Diplomsko delo tako na pomemben način prispeva k večjemu naboru didaktičnih gradiv pri vzgoji in izobraževanju albansko govorečih otrok v slovenskem okolju in pri delu strokovnih delavcev v vrtcih z albansko govorečimi starši.
Ključne besede: otroci priseljenci, starši otrok priseljencev, vzgojitelj predšolskih otrok, albanski jezik, didaktična gradiva.
Objavljeno: 13.03.2019; Ogledov: 1730; Prenosov: 253
.pdf Celotno besedilo (1,24 MB)
Gradivo ima več datotek! Več...

6.
Vloga šolske svetovalne službe pri integraciji otrok priseljencev
Tina Skale, 2019, magistrsko delo

Opis: V magistrskem delu smo se ukvarjali z vlogo šolske svetovalne službe pri procesu integracije otrok priseljencev v slovenski vzgojno-izobraževalni sistem. V teoretičnem delu smo predstavili migracije in z njimi povezane imigrantske politike ter pri tem izpostavili slovensko integracijsko politiko. Razložili smo pojem priseljenci in opisali značilnosti otrok priseljencev. Osredotočili smo se na vključevanje otrok priseljencev v slovenski vzgojno-izobraževalni sistem. Slednji temelji na načelu medkulturnosti, zato smo pojem medkulturnost podrobneje razčlenili. Pomembno vlogo pri integraciji otrok priseljencev v vzgojno-izobraževalni sistem imajo šolski svetovalni delavci. Predstavili smo njihove naloge, pomen v procesu integracije otrok priseljencev, vlogo v medkulturnem svetovanju in poudarili pomembnost razvitosti medkulturnih svetovalnih kompetenc. V empiričnem delu smo raziskovali posamezne vloge in vplive na vključevanje otrok priseljencev. Zanimal nas je odnos šolskih svetovalnih delavcev do medkulturnosti. Ugotavljali smo razvitost njihovih medkulturnih svetovalnih kompetenc. Raziskali smo, v kolikšni meri šolski svetovalni delavci sodelujejo z drugimi posamezniki z namenom izboljšanja medkulturnih odnosov. Prav tako nas je zanimalo, koliko strokovnega znanja imajo šolski svetovalni delavci za delo z otroki priseljenci in v kolikšni meri se usposabljajo za to delo. Mnenja šolskih svetovalnih delavcev smo primerjali glede na trajanje njihove zaposlitve, statistično regijo, iz katere prihajajo, in šolo, kjer so zaposleni. Lahko bi izpostavili nekaj ugotovitev. Šolski svetovalni delavci za uspešno vključevanje otrok priseljencev v ospredje postavljajo odnose otrok priseljencev s sošolci in učitelji. Medkulturno šolo vidijo kot prednost in najpomembnejšo vlogo pri pozitivnem spodbujanju medkulturnosti pripisujejo družini. Med kompetencami, ki so v procesu medkulturnega svetovanja pomembne, ocenjujejo kot najbolj razvito sposobnost empatije in spoštovanje etnične, verske pripadnosti otrok priseljencev. Šolski svetovalni delavci poudarjajo, da za delo z otroki priseljenci nimajo dovolj strokovnega znanja. Sklepamo lahko, da je integracija otrok priseljencev v vzgojno-izobraževalni sistem v Sloveniji aktualna tema, ki zahteva še veliko obravnave in s tem povezanega usposabljanja strokovnih delavcev šol.
Ključne besede: otroci priseljenci, integracija, šolska svetovalna služba, medkulturnost, medkulturna vzgoja in izobraževanje, medkulturno svetovanje.
Objavljeno: 08.03.2019; Ogledov: 888; Prenosov: 166
.pdf Celotno besedilo (2,29 MB)

7.
Integracija otrok priseljencev v osnovno šolo
Maruša Globačnik, 2018, magistrsko delo

Opis: V magistrskem delu je glavni cilj izpostaviti vidike vključevanja otrok priseljencev. Naloga je razdeljena na teoretični in empirični del. V teoretičnem delu so na kratko predstavljeni pojmi, s katerimi se lahko srečajo otroci priseljencev znotraj šolskega območja, kot tudi v širši socialni skupnosti. Ugotavljamo s kakšnimi procesi se lahko srečujejo, kaj vpliva na njihovo integracijo, ter kako uspešna je le ta. V nadaljevanju teoretičnega dela smo podrobneje preučili vzroke za splošne migracije, preučili pa smo tudi odnos in pogled do priseljencev na slovenskem prostoru. V zadnjem delu smo predstavili samo vključitev otrok priseljencev v šolski sistem, kakšna je njihova uspešnost, ter v kakšni meri h uspešnosti pripomorejo starši in šolski organi.
Ključne besede: otroci, priseljenci, uspešnost, vključevanje, integracija
Objavljeno: 20.11.2018; Ogledov: 749; Prenosov: 142
.pdf Celotno besedilo (1,37 MB)

8.
Dobre prakse in izzivi medkulturne vzgoje v predšolskem obdobju
Sumedija Agić, 2018, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu smo raziskovali kompetence vzgojiteljev za delo z otroki priseljenci. V teoretičnem delu smo predstavili pomen in pomembnost medkulturne vzgoje za predšolske otroke, vlogo vzgojitelja in njegovih kompetenc ter njegov vpliv na predšolskega otroka. V empiričnem delu smo ugotavljali kompetentnost strokovnih delavcev pri vključevanju otrok priseljencev (N = 491), in sicer glede na starost, delovno mesto, izobrazbo, spol in delovne izkušnje. Razlik glede na spol ni, pojavljajo pa se razlike glede na delovno mesto, pri čemer se kot najkompetentnejši kažejo svetovalni delavci. Prav tako se kažejo razlike glede na izobrazbo – raziskava je namreč pokazala, da strokovni delavci z univerzitetno izobrazbo najpogosteje uporabljajo posebne metode za delo s priseljenci, sledijo jim zaposleni z višjo ali visokošolsko izobrazbo, najmanj pogosto pa jih uporabljajo zaposleni s srednješolsko izobrazbo. Ugotovili smo tudi, da so najkompetentnejši strokovni delavci s 16 ali več let delovne dobe. Rezultati pri razlikah glede na kraj vrtca so pokazali, da se v mestnih vrtcih uporablja manj individualiziranih programov, na vasi pa manj posebnih metod za delo z otroki priseljenci. Na podlagi tega sklepamo, da so kompetence vzgojiteljev pri delu z otroki priseljenci precej neenotne, zlasti na šibkejših področjih, npr. znanje o posebnih metodah, uporaba teh metod, izdelava individualiziranih programov, poznavanje družinskih okoliščin in spodbujanje dvojezičnosti preko slikanic, napisov, otroške literature. Hkrati pa imajo strokovni delavci pretežno pozitivna stališča do dela z otroki priseljenci, razvijanja strpnosti, sprejemanja drugih kultur, prilagoditev in vključevanja otrok priseljencev v dejavnosti, kar je dober temelj za razvoj medkulturne vzgoje ter uspešne inkluzije otrok priseljencev v sistem predšolske vzgoje.
Ključne besede: predšolska vzgoja, otroci priseljenci, medkulturna vzgoja, kompetence, vzgojitelji
Objavljeno: 21.09.2018; Ogledov: 775; Prenosov: 213
.pdf Celotno besedilo (1,21 MB)

9.
Koncept interkulturnosti pri delu z otroki priseljenci v vrtcu
Petra Vraničar, 2018, diplomsko delo

Opis: Danes živimo v svetu, ki je poln migracij celotnih družin, ki imajo tudi predšolske otroke, zaradi različnih razlogov. To je pripeljajo do dejstva, da ima danes veliko vrtcev vsaj enega otroka priseljenca, in do potrebe za prilagoditev dela tej realnosti. Diplomsko delo je sestavljeno iz teoretičnega in empiričnega dela. V teoretičnem delu je opredeljen koncept interkulturnosti in opredeljene njegove značilnosti in zmožnosti apliciranja pri integraciji otrok priseljencev v vrtce. Opredeljene so tudi morebitne težave, ki se pojavljajo pri apliciranju koncepta interkulturnosti in opisan dober primer prakse v Sloveniji. Empirični del diplomskega dela je posvečen raziskavi, ki smo jo izvedli med 201 pedagoškimi delavci v vrtcih Republike Slovenije in Republike Hrvaške. Z raziskavo smo želeli ugotoviti, kakšne so izkušnje pedagoških delavcev z otroki priseljenci ter kako in koliko aplicirajo koncept interkulturnosti. Podatke, ki smo jih zbrali, smo obdelali s pomočjo programa SPSS, pri čemer so nas zanimale razlike glede na starost, stopnjo izobrazbe in državo zaposlitve anketirancev. Ugotovili smo, da pedagoški delavci aplicirajo koncept interkulturnosti v svojem delu, ampak mogoče premalo v sodelovanju z organizacijami in lokalno skupnostjo zunaj vrtca. Uporaba maternega jezika se dovoljuje na vseh področjih delovanja vrtca. Anketiranci so ocenili uporabo pozitivne diskriminacije pri integraciji otrok priseljencev kot niti nekoristno niti koristno, izražanje stereotipov in predsodkov med otroki pa kot občasno.
Ključne besede: koncept interkulturnosti, vrtec, otroci priseljenci, pedagoški delavci.
Objavljeno: 24.08.2018; Ogledov: 649; Prenosov: 153
.pdf Celotno besedilo (1,52 MB)

10.
Izzivi učiteljev kemije pri poučevanju priseljencev
Tadeja Senica, 2017, magistrsko delo

Opis: Kot druge države Evropske unije se tudi Slovenija sooča z izzivom priseljevanja. Priseljenci so ob vključitvi v novo kulturno okolje deležni težav, največkrat povezanih z nerazumevanjem novega jezika in nepoznavanjem kulturnih in družbenih praks. Koncept inkluzivnega izobraževanja vključuje načelo medkulturnosti in zahteva sistematično delo vseh vključenih v šolsko okolje. Učitelji se vsakodnevno srečujejo z izzivi, povezanimi z razumevanjem jezika in drugačnimi kulturami, poznati pa morajo tudi procese integracije priseljencev in prilagajanja na novo kulturno okolje. Učitelji so odgovorni za pripravo razreda, upravljanje v razredu, kot tudi v razvoju učencev. V magistrski nalogi predstavljamo najpogostejše izkušnje, s katerimi se učitelji kemije srečujejo pri poučevanju otrok priseljencev. Mednje spadata tudi poznavanje šolske zakonodaje in sodelovanje s starši otrok priseljencev. Z raziskavo želimo učiteljem kemije in tudi ostalim strokovnim delavcem v vzgoji in izobraževanju predstaviti osnovne smernice za poučevanje kemije v inkluzivnem medkulturnem razredu. Predstavljeni praktični primeri iz kemije z uporabo IKT prikazujejo možnosti za premostitev jezikovnih težav pri pouku kemije.
Ključne besede: otroci priseljenci, integracija, kemija, učitelj kemije
Objavljeno: 28.11.2017; Ogledov: 834; Prenosov: 146
.pdf Celotno besedilo (2,00 MB)

Iskanje izvedeno v 0.15 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici