| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 38
Na začetekNa prejšnjo stran1234Na naslednjo stranNa konec
1.
Ocena epikardialnega maščevja in karotidnih arterij z magnetno resonanco pri otrocih s primarno arterijsko hipertenzijo
Nina Schweighofer, 2023, doktorska disertacija

Opis: Epikardialno maščevje je presnovno aktivno maščobno tkivo, ki se nahaja neposredno na površini miokarda. Epikardialno maščevje izloča bioaktivne molekule in ima potencialno vlogo pri razvoju primarne arterijske hipertenzije že v zgodnjem starostnem obdobju. S prospektivno magnetnoresonančno študijo smo primerjali volumen in debelino epikardialnega maščevja ter debelino intime medije pri otrocih in mladostnikih s primarno arterijsko hipertenzijo in pri zdravih kontrolah. Ugotovili smo, da imajo otroci s povišanim krvnim tlakom večji volumen in večjo debelino epikardialnega maščevja, ob tem pa tudi višjo debelino intime medije od zdravih vrstnikov. Vse spremenljivke kažejo pozitivno medsebojno korelacijo. Naš model je pokazal, da povečanje volumna epikardialnega maščevja za en 1 cm3 pomeni 9,5-krat večjo verjetnost za razvoj primarne arterijske hipertenzije pri otrocih in mladostnikih. Izmed vseh izbranih parametrov s hipertenzijo pri otrocih in mladostnikih najbolje korelira volumen epikardialnega maščevja. Sklepamo lahko, da je le-ta izmed izbranih dejavnikov najboljši napovedni dejavnik za možnost prisotnosti primarne arterijske hipertenzije pri otrocih in mladostnikih.
Ključne besede: epikardialno maščevje, otroci in mladostniki, arterijska hipertenzija, magnetna resonanca srca, ultrazvok
Objavljeno v DKUM: 31.01.2024; Ogledov: 213; Prenosov: 24
.pdf Celotno besedilo (3,15 MB)

2.
Svetovanje in podpora družini gibalno oviranih otrok in mladostnikov s perspektive staršev : magistrsko delo
Maja Urlep, 2023, magistrsko delo

Opis: V magistrskem delu smo raziskali perspektivo družin, ki imajo gibalno ovirane otroke in mladostnike v zgodnji odraslosti. Želeli smo pridobiti vpogled v doživljanja teh družin, ob tem pa smo želeli pridobiti tudi vpogled v perspektivo celotnega otroštva in mladostništva glede svetovanja in podpore celotnim družinam, predvsem pa nas je zanimalo, ali so bile družine z gibalno oviranimi otroki pomoči in podpore deležni ali ne. V teoretičnem delu magistrske naloge smo najprej predstavili splošne značilnosti otrok s posebnimi potrebami, posebej podrobno smo predstavili skupino gibalno oviranih otrok. Predstavili smo tudi splošne značilnosti družin otrok s posebnimi potrebami, predvsem kakšne so potrebe družin gibalno oviranih otrok, kako družine otrok s posebnimi potrebami funkcionirajo, posebno pozornost smo namenili tudi sorojencem v omenjenih družinah. Ker nas je zanimalo predvsem področje svetovanja, smo se dotaknili tudi svetovanja in podpore družinam gibalno oviranih otrok, na koncu pa smo predstavili še socialno vključenost in primere dejavnosti socialne vključenosti. V kvalitativni raziskavi je sodelovalo devet družin, ki imajo gibalno oviranega otroka v zgodnji odraslosti. Na podlagi izvedene raziskave smo ugotovili, kakšna so bila doživljanja in odzivi staršev gibalno oviranih otrok med odraščanjem otroka, kako so se družine soočale z otrokovo gibalno oviranostjo in kakšne so bile potrebe omenjenih družin. Ugotovili smo tudi, ali so imele družine v času odraščanja otroka kakšno pomoč ali podporo, ali so bile deležne ustrezne zgodnje obravnave, ter katerih društev, skupin za samopomoč ali drugih organizacij so bile deležne. Prav tako smo ugotovili, kakšna je socialna vključenost gibalno oviranih posameznikov, predvsem pa smo spoznali, kako pomembna je pomoč in podpora tem družinam gibalno oviranih otrok in mladostnikov.
Ključne besede: Gibalno ovirani otroci in mladostniki, družine gibalno oviranih otrok, svetovanje, pomoč in podpora.
Objavljeno v DKUM: 21.06.2023; Ogledov: 432; Prenosov: 113
.pdf Celotno besedilo (2,64 MB)

3.
Kakovost življenja otrok in mladostnikov z atopijskim dermatitisom
Julija Puhan, 2023, diplomsko delo

Opis: Atopijski dermatitis je pogosta, nenalezljiva, kronična vnetna kožna bolezen, ki se v večini primerov začne v otroštvu in lahko vztraja tudi v odraslosti. Bolezen povezujemo s suho, srbečo in z razdražljivo kožo, zanjo so značilna obdobja izboljšanj ter poslabšanj. Namen zaključnega dela je raziskati in predstaviti kakovost življenja otrok in mladostnikov z atopijskim dermatitisom. Metode: Za izdelavo zaključnega dela smo izvedli sistematični pregled znanstvene in strokovne literature z izbranega področja. Uporabili smo deskriptivno metodo dela. S pomočjo iskalnega niza smo v podatkovnih bazah PubMed, Cinahl, Medline in Cochrane Library poiskali ustrezne članke ter jih vključili v zaključno delo. Rezultati: Za končno analizo smo izbrali enajst ustreznih člankov, ki smo jih podrobneje analizirali. Na osnovi izbranih raziskav smo ugotovili, da je kakovost življenja otrok in mladostnikov z atopijskim dermatitisom okrnjena. Bolezen je za bolnika predvsem psihično zelo obremenjujoča, saj povzroča duševne težave, kot so tesnoba, depresija, družbena izolacija in stigmatizacija. Bolniki se soočajo z motnjami spanja, omejeno telesno aktivnostjo in s splošnim nezadovoljstvom. Pogosto bolezen vpliva tudi na socialne stike in družinsko življenje ter povzroča finančno obremenitev za bolnika. Razprava in zaključek: Za izboljšanje kakovosti življenja je pomembno, da se oboleli izogibajo sprožilnim dejavnikom bolezni in upoštevajo ustrezno preventivo za izboljšanje stanja. Ključno je tudi, da je širša javnost seznanjena z boleznijo in njenimi simptomi. Prav tako je izjemnega pomena, da zdravstveni delavci z izobraževanjem in s psihično podporo pomagajo pacientom izboljšati kakovost življenja.
Ključne besede: atopijski dermatitis, kakovost življenja, otroci, mladostniki
Objavljeno v DKUM: 18.05.2023; Ogledov: 478; Prenosov: 111
.pdf Celotno besedilo (1018,77 KB)

4.
Vpliv vegetarijanske/veganske diete na kvaliteto življenja in kazalce zdravja otrok
Lara Flogie, Špela Gajšek, 2022, končno poročilo o rezultatih raziskav

Ključne besede: vegetarijanstvo, veganstvo, otroci, mladostniki, prehrana, kvaliteta življenja, PedsQL, kazalci zdravja
Objavljeno v DKUM: 27.01.2023; Ogledov: 496; Prenosov: 51
.pdf Celotno besedilo (1,05 MB)

5.
Intervjuvanje mladoletnikov: storilcev in žrtev kaznivih dejanj : diplomsko delo univerzitetnega študijskega programa Varstvoslovje
Marija Mishevska, 2022, diplomsko delo

Opis: Povzetek Otroci kot žrtve, priče ali storilci kaznivih dejanj igrajo aktivno vlogo v dejavnostih, povezanih z raziskavo v okviru forenzičnih zaslišanj. Postopek intervjuvanja otrok, ki pričajo o zlorabah, ima strukturo, vendar je tudi tekoč proces. Ena najpomembnejših stvari pri intervjuvanju otrok, ki so bili žrtve, priče ali storilci kaznivega dejanja, je pridobivanje podrobne in točne informacije na pravno obramben način, brez hkratnega ogrožanja otrok. Uspeh intervjuja je odvisen od sposobnosti, potenciala, spretnosti in količine znanja izpraševalcev. S staranjem nenehno razvijamo svoje kognitivne, socialne in čustvene sposobnosti ter povečujemo svojo sposobnost, da se vključimo v hipotetično in logično odločanje, da si zapomnimo in zanesljivo poročamo o dogodkih ali kakršnih koli informacijah. V diplomski nalogi se raziskuje pot občutljivega in natančnega procesa, imenovanega »forenzični intervju«, s posebnim poudarkom na sklop vprašanj, ki imajo pomembno vlogo pri odkrivanju kaznivih dejanj. Diplomsko delo obravnava izključno mladoletne osebe (otroci do 12 let in mladostniki), katerih položaj je bistveno drugačen od položaja odraslih. Ugotavljamo, da se pričevanja otrok, ki so bili storilci, priče ali žrtve kaznivega dejanja, razlikujejo od pričevanja odraslih. Pri tem raven otrokovega spomina in komunikacijskih sposobnosti močno vpliva na kakovost in uspešnost razgovora. Zato je pri zaslišanju mladoletnikov še toliko bolj pomemben sočuten, strpen in neavtoritativen način zaslišanja, ki ga izvedejo strokovno usposobljeni preiskovalci.
Ključne besede: intervjuvanje otrok, otroci predšolske starosti, otroci šolske starosti, mladostniki, spomin, kognitivni intervjuji, faktor 'X' intervjujev, protokol PEACE, protokol NICHD, diplomske naloge
Objavljeno v DKUM: 07.12.2022; Ogledov: 595; Prenosov: 43
.pdf Celotno besedilo (912,26 KB)

6.
Pomen antropometrije otrok in mladostnikov na izbiro simulacijskih lutk za poučevanje temeljnih postopkov oživljenja odrasle osebe
Linda Tot, 2022, diplomsko delo

Opis: Uvod: Strokovne smernice za učenje otrok in mladostnikov priporočajo uporabo komercialno dosegljive in cenovno dostopne simulacijske lutke. Namen zaključnega dela je raziskati stopnje posnemanja resničnosti simulacijskih lutk ter pomen antropometrije otrok ter mladostnikov na izbiro simulacijske lutke pri poučevanju otrok in mladostnikov TPO odrasle osebe . Metode: Pri pregledu literature smo uporabili opisno metodo dela, pri tem smo uporabili petstopenjski metodološki okvir. Literaturo smo iskali na podlagi iskalnega niza v angleškem jeziku v naslednjih podatkovnih bazah: PubMed, Medline, CINAHL, Cochrane Library in v iskalniku Google Scholar. Rezultati: Najbolj zastopane simulacijske lutke so bile z nizko stopnjo posnemanja resničnosti (19/22; 86,3 %). Najpogostejša vrednost indeksa telesne mase je bila od 16 do 21 (21/22; 95,4 %). V večini raziskav (19/22; 86,3 %) so glede na antropometrijo otrok in mladostnikov, ki je bila v nivoju premajhne ali normalne vrednosti izbrali simulacijske lutke z nizko stopnjo posnemanja resničnosti. Razprava: Simulacijske lutke z nizko stopnjo posnemanja resničnosti se dobro uporabljajo pri učenju TPO odrasle osebe. Rezultati so pokazali, da so prav tisti otroci in mladostniki izvajali pravilnejše TPO odrasle osebe, ki so imeli višje antropometrične vrednosti in kjer je bila pri učenju ustrezno izbrana stopnja resničnosti simulacijske lutke.
Ključne besede: antropometrija, otroci, mladostniki, simulacijske lutke, temeljni postopki oživljanja odrasle osebe
Objavljeno v DKUM: 07.10.2022; Ogledov: 457; Prenosov: 103
.pdf Celotno besedilo (1,04 MB)

7.
Kvaliteta življenja otrok in mladostnikov s cistično fibrozo
Laura Gregorinčič, 2022, diplomsko delo

Opis: Uvod: Cistična fibroza je multisistemska bolezen, za katero so v preteklosti umirali otroci in mladostniki, v zadnjih 20 letih pa se je zaradi uporabe presejalnih orodij za prepoznavanje CF ter vse večjih možnosti terapij življenjska doba podaljšala. Multidisciplinarna obravnava in holistični pristop pozitivno vplivata na psihofizični in socialni razvoj otroka oz. mladostnika, da se laže sooči z negativnimi posledicami, ki jih pušča bolezen. Namen zaključnega dela je ugotoviti, kakšna je kvaliteta življenja otrok in mladostnikov s CF s psihofizičnega in socialnega vidika. Metode: Uporabili smo deskriptivno metodo dela. Izvedli smo sistematični pregled znanstvene in strokovne literature obravnavane teme. V tabelah smo predstavili karakteristike identificiranih relevantnih virov, ki smo jih izbrali in prikazali skozi PRISMO. Kot orodje za kritično oceno člankov smo uporabili piramido hierarhije dokazov, na raziskovalno vprašanje smo odgovorili z analizo izbranih znanstvenih spoznanj. Rezultati: Po kritični oceni 10 člankov smo ugotovili, da je zaradi presejalnih testov novorojenčkov in naprednega zdravljenja življenje bolnikov daljše, kvaliteta življenja boljša. V adolescenci lahko pride do depresije, anksioznosti in strahu pri spopadanju z boleznijo, vendar podpora družine in sovrstnikov pozitivno vpliva na obvladovanje bolezni. Še vedno pa manjkajo strategije z bolj natančnimi usmeritvami glede zdravljenja in tega, kako se lahko bolniki še laže soočijo s simptomi bolezni. Pri tem imata glavno vlogo pozitivna naravnanost in holističen pristop. Diskusija in zaključek: Pozitivno družinsko okolje, dinamika in holističen pristop pozitivno vplivajo k optimalnemu zdravljenju otrok in mladostnikov s CF. Narejenih je veliko pozitivnih premikov, ki vodijo v izboljšano kvaliteto življenja.
Ključne besede: cistična fibroza, psihofizično zdravje, otroci in mladostniki, kronična bolezen, pljučna funkcija
Objavljeno v DKUM: 03.02.2022; Ogledov: 913; Prenosov: 119
.pdf Celotno besedilo (1,11 MB)

8.
Ozaveščenost staršev o nudenju prve pomoči pri poškodbah zob
Jasna Ana Novoselec, 2020, diplomsko delo

Opis: Izhodišče: Poškodbe zob se najpogosteje zgodijo v obdobju otroštva in mladostništva. Otroci se večinoma poškodujejo doma, zato je pomembno, da starši znajo pravilno ukrepati ob poškodbi, saj je od tega odvisna prognoza poškodovanega zoba. Namen zaključnega dela je predstaviti poškodbe zob pri otrocih in mladostnikih, ki so bili obravnavani v eni izmed specialističnih ambulant za otroško in preventivno zobozdravstvo ter preveriti ozaveščenost staršev o nudenju prve pomoči ob poškodbah zob. Metode: Uporabili smo kvantitativno raziskovalno metodologijo. Analizirali smo podatke otrok in mladostnikov, ki so utrpeli poškodbo zob in so bili obravnavani v specialistični ambulanti za otroško in preventivno zobozdravstvo. Ozaveščenost staršev o nudenju prve pomoči pri poškodbah zob smo preverjali z uporabo anketnega vprašalnika, ki je bil staršem posredovan preko spletne ankete 1ka. Vse zbrane podatke smo predstavili s tabelami in jih opisali. Rezultati: Ugotovili smo, da si otroci in mladostniki ob padcih in udarcih v zobe najpogosteje poškodujejo zgornje sekalce, pri čemer gre največkrat za poškodbo zobne krone, omajanje zoba in izbitje zoba. Te poškodbe so se najpogosteje zgodile v domačem okolju. Raziskava je pokazala, da so starši ozaveščeni o nudenju prve pomoči pri poškodbah zob, primanjkuje pa jim znanja, kako ravnati pri izbitju zoba. Zaključek: Starši se ne čutijo sposobni sami vstaviti izbitega stalnega zoba na njegovo prejšnje mesto, ker se s takšno situacijo še niso srečali ali zanjo slišali, zato pričakujejo več izobraževanj na to temo.
Ključne besede: otroci in mladostniki, poškodbe zob, prva pomoč, ozaveščenost staršev
Objavljeno v DKUM: 01.12.2020; Ogledov: 759; Prenosov: 41
.pdf Celotno besedilo (1,01 MB)

9.
Kibernetska medvrstniška viktimizacija : magistrsko delo
Tanja Črtalič, 2019, magistrsko delo

Opis: Kibernetsko nasilje in viktimizacija med otroki in mladostniki sta pereč problem sedanjega časa, saj sta se pojavila z razvojem informacijsko-komunikacijske tehnologije. V primerjavi s tradicionalnim medvrstniškim nasiljem, ki je vidno, saj se dogaja predvsem v okviru šole in okolice, pa je spletno nasilje zaradi njegove virtualne značilnosti težje prepoznati. Kibernetsko nasilje zajema vrsto spletnih vedenj, s katerimi želi storilec povzročiti nelagodje ali čustveno stisko svoji tarči, kot so nadlegovanje, ustrahovanje, poniževanje, zasmehovanje, izključevanje in izsiljevanje. Po ugotovitvah tujih raziskav se spletno nasilje največkrat pojavlja v obliki zmerjanja, objavljanja neprimerne vsebine z namenom posmehovanja in širjenja lažnih govoric. Raziskave kažejo, da spletno nasilje povzroča psihične in čustvene posledice, vedenjske in psihosomatske težave, slabši učni uspeh, zlorabo alkohola in drog. Za spoprijemanje s čustveno stisko in stresom se mladi poslužujejo različnih strategij spoprijemanja, ki so čustveno ali problemsko usmerjene. Ugotovljeno je, da so najuspešnejše strategije proaktivne oziroma v nasprotju s čustvenim spoprijemanjem, ki mnogokrat še povečuje depresivne občutke, usmerjene v odpravljanje težave. Zmanjševanje dejavnikov tveganj je prva faza spopadanja s spletnim nasiljem, saj je že tu možno preprečiti, da se spletno nasilje sploh pojavi. Največja odgovornost pri zmanjševanju tveganj leži na starših in šolah, ki so dolžni s pozitivnimi vzgojnimi ukrepi, osveščanjem in izobraževanjem poskrbeti, da se bodo otroci in najstniki zavedali svojega vedenja na spletu in njegovih posledic. Tu imajo pomembno vlogo šolski intervencijski programi, pri katerih se med najpomembnejše komponente uvrščajo treningi empatije, komunikacijskih in socialnih veščin, digitalno državljanstvo ter veščine reševanja problemov. Kot ključni element preprečevanja kibernetskega nasilja so se izkazali učitelji, za katere ni nujno, da so internetni strokovnjaki, da bi se čutili kompetentne za izvajanje uspešne intervencije v spletnih incidentih. Ugotovljeno je namreč, da so najpogostejša vedenja na spletu podobna, kot se dogajajo v živo; verbalne grožnje, žaljivke, socialno izključevanje in širjenje govoric, s katerimi učitelji upravljajo v okviru programov za preprečevanje nasilja v šolah.
Ključne besede: kibernetika, kibernetski prostor, kibernetsko nadlegovanje, kibernetsko nasilje, viktimizacija, otroci, mladostniki, preventivni dejavniki, magistrska dela
Objavljeno v DKUM: 27.01.2020; Ogledov: 1391; Prenosov: 260
.pdf Celotno besedilo (1,47 MB)

10.
Vloga vzgojitelja v življenju otroka/mladostnika v Mladinskem domu Maribor
Anja Mlakar, 2019, magistrsko delo

Opis: V magistrski nalogi smo preučili, kakšna je vloga vzgojitelja v življenju otroka oziroma mladostnika v Mladinskem domu Maribor. V teoretičnem delu opisujemo vzgojne ustanove, otroke in mladostnike s čustvenimi in vedenjskimi motnjami ter mladinske domove. Posebno pozornost smo namenili Mladinskemu domu Maribor in različnim vlogam vzgojitelja v življenju otroka in mladostnika v mladinskem domu. V empiričnem delu je sodelovalo 80 otrok in mladostnikov Mladinskega doma Maribor, 36 fantov in 44 deklet, starih od 9 do 21 let. Proučevali smo, kako se otroci in mladostniki počutijo v mladinskem domu, kako vidijo vzgojitelja in kakšno vlogo predstavlja v njihovem življenju. Ugotovitve smo preučili glede na spol, starost in dolžino bivanja otrok in mladostnikov v Mladinskem domu Maribor. Ugotovili smo, da je večina otrok in mladostnikov mnenja, da imajo dobre odnose z vzgojitelji in njihovimi matičnimi vzgojitelji. Vzgojiteljem v največji meri pripisujejo vlogo zaupnika, tisti, ki v mladinskem domu bivajo dlje časa, pa so pogosteje vzgojitelje označili tudi kot nadomestno družino. Prav tako smo ugotovili, da otroci in mladostniki vzgojiteljem veliko vlogo pripisujejo pri reševanju institucionalnega nasilja in pri vzpodbujanju samostojnosti. Ugotovili smo tudi, da je ena izmed pomembnejših vlog vzgojitelja biti učitelj otrokom in mladostnikom v Mladinskem domu Maribor.
Ključne besede: otroci/mladostniki, vzgojitelji, Mladinski dom Maribor, čustvene motnje, vedenjske motnje
Objavljeno v DKUM: 11.12.2019; Ogledov: 1550; Prenosov: 238
.pdf Celotno besedilo (1,22 MB)

Iskanje izvedeno v 0.99 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici