SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 3 / 3
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
Strokovno delo vzgojiteljev z vedenjsko težavnejšimi otroki/mladostniki v Mladinskem domu Maribor in Mladinskem domu Malči Beličeve Ljubljana
Sandra čižič, 2009, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo z naslovom Strokovno delo vzgojiteljev z vedenjsko težavnejšimi otroki/mladostniki v Mladinskem domu Maribor in Mladinskem domu Malči Beličeve Ljubljana je sestavljeno iz dveh delov, in sicer iz teoretičnega in empiričnega dela. Teoretični del natančneje opredeljuje namen in funkcijo vzgojnih ustanov (vzgojnih zavodov, mladinskih domov, stanovanjskih skupin in prevzgojnih domov) in njihovih strokovnih delavcev, ki otrokom/mladostnikom s posebnimi potrebami (v diplomski nalogi so iz
Ključne besede: Vzgojni zavod, mladinski dom, stanovanjska skupina, otroci/mladostniki z vedenjskimi in čustvenimi težavami, cilji, naloge, načela, vzgojni programi, vzgojitelj, učitelj, supervizija.
Objavljeno: 18.02.2009; Ogledov: 3157; Prenosov: 579
.pdf Celotno besedilo (1,57 MB)

2.
KVALITETA ŽIVLJENJA GOJENCEV V VZGOJNO-IZOBRAŽEVALNEM ZAVODU VIŠNJA GORA
Brigita Langerholc, 2009, diplomsko delo

Opis: Diplomska naloga govori o kvaliteti življenja gojencev v Vzgojno - izobraževalnem zavodu (VIZ) v Višnji Gori. Ko govorimo o kvaliteti življenja, nas predvsem zanima kako in v kakšnih življenjskih pogojih živijo gojenci v vzgojno - izobraževalnem zavodu. Teoretični del diplomske naloge govori o čustveni in vedenjski motnji, ki spremlja otroke oz. mladostnike, da so vključeni v vzgojno - izobraževalni zavod, o težavnostnih stopnjah te motnje in o vzgojnih programih. Praktični del zajema raziskavo med anketiranimi gojenci Vzgojno - izobraževalnega zavoda Višnja Gora.
Ključne besede: VZGOJNO - IZOBRAŽEVALNI ZAVOD, OTROCI IN MLADOSTNIKI S ČUSTVENIMI IN VEDENJSKIMI TEŽAVAMI, KVALITETA ŽIVLJENJA, MATERIALNO - SOCIALNO OKOLJE IN DRUŽINSKI STATUS.
Objavljeno: 04.12.2009; Ogledov: 2811; Prenosov: 189
.pdf Celotno besedilo (391,92 KB)

3.
Samoučinkovitost učiteljev pri delu z učenci z učnimi ter čustvenimi in vedenskimi težavami
Maja Kuronja, 2018, doktorsko delo/naloga

Opis: Doktorska disertacija obravnava zaznavanje samoučinkovitosti učiteljev pri delu z učenci z učnimi ter čustvenimi in vedenjskimi težavami. V teoretičnem delu so najprej predstavljena dosedanja znanstvena spoznanja o integraciji/inkluziji otrok s posebnimi potrebami, pri čemer smo se natančneje osredotočili na otroke z učnimi ter čustvenimi in vedenjskimi težavami, ki so lahko vključeni v redne oblike vzgoje in izobraževanja ali pa so vključeni v institucionalno vzgojo in izobraževanje (mladinski dom, vzgojni zavod). Sledi del, v katerem smo proučevali pojem samoučinkovitosti na splošno in posebej za učitelje ter se usmerili v učinkovitost učiteljev pri delu z učenci z učnimi ter čustvenimi in vedenjskimi težavami. V prvem delu empirične raziskave smo, z vprašalnikom avtoric Tschannen-Moran in Woolfolk Hoy (2001), proučevali zaznavanje samoučinkovitosti učiteljev na področju učenčevega sodelovanja, poučevanja in vodenja razreda. V drugem delu nas je zanimala odzivnost učiteljev na zahteve poučevanja učencev z učnimi ter čustvenimi in vedenjskimi težavami, uporabili smo deset trditev avtoric Woolfson in Brady (2009). V tretjem delu smo zbirali podatke o tem, kako učitelji ocenjujejo svoje sposobnosti uporabe znanj z različnih področij in mnenje učiteljev o številu učencev z učnimi ter čustvenimi in vedenjskimi težavami v oddelku. Pri vseh vprašanjih smo ugotavljali razlike med učitelji na rednih osnovnih šolah (n = 81) in učitelji, ki poučujejo otroke iz institucionalne vzgoje in izobraževanja (n = 81). Rezultati so pokazali, da obstajajo statistično značilne razlike glede na šolo poučevanja pri odzivanju na potrebe učencev z učnimi ter čustvenimi in vedenjskimi težavami ter pri uporabi znanj z različnih področij. Učitelji, ki poučujejo na rednih osnovnih šolah, izražajo višjo stopnjo učinkovitosti na področju sodelovanja z družino učenca z učnimi in vedenjskimi težavami, pogosteje preizkušajo različne strategije in pristope pri delu z učenci s težavami in višje ocenjujejo svoje sposobnosti uporabe znanj z različnih področij. Učitelji, ki poučujejo otroke iz institucionalne vzgoje in izobraževanja, pa izražajo višjo učinkovitost pri nekaterih postavkah učenčevega sodelovanja, pri oceni razumevanja poučevane snovi pri učencu in na področjih vodenja razreda, ki se navezujejo na obvladovanje motečega vedenja, na vzpostavljanje rutine in pri učenčevem upoštevanju razrednih pravil. Število otrok s težavami je po mnenju obeh skupin učiteljev višje od uradnih podatkov. V zaključku smo oblikovali smernice za izboljšanje samoučinkovitosti pri delu z učenci z učnimi ter čustvenimi in vedenjskimi težavami.
Ključne besede: integracija/inkluzija, otroci z učnimi ter čustvenimi in vedenjskimi težavami, osnovna šola, institucionalna vzgoja in izobraževanje, samoučinkovitost učiteljev
Objavljeno: 20.11.2018; Ogledov: 281; Prenosov: 73
.pdf Celotno besedilo (2,11 MB)

Iskanje izvedeno v 0.08 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici