1. Uporaba probiotikov pri zdravljenju otrok z drisko ob jemanju antibiotikovUrška Bratušek, 2025, magistrsko delo Opis: Uvod: Probiotiki predstavljajo pomembne mikroorganizme, ki imajo pozitivne učinke pri gostiteljih, kadar jih ti zaužijejo ali kako drugače aplicirajo v ustreznih količinah. S pregledom literature smo želeli raziskati učinkovitost probiotika na zdravljenje ali zmanjšanje pojavnosti driske pri otrocih, ki jo povzroči jemanja antibiotika.
Metode: Izvedli smo pregled, analizo in sintezo literature. Iskanje je potekalo po podatkovnih bazah PubMed, ScienceDirect, Wiley, CINAHL. S pomočjo diagrama PRISMA smo prikazali potek iskanja.
Rezultati: V končno analizo smo vključili 17 raziskav. Ugotovitve raziskav se razlikujejo glede na sev probiotika, ki je bil raziskan. Pri večini je prišlo do zmanjšanja pogostosti in trajanja driske, lajšanja neugodnih trebušnih simptomov, manj zapletov in zmanjšanje števila hospitalizacij pri otrocih, ki imajo drisko, zaradi jemanja antibiotika.
Razprava in Zaključek: Ugotovili smo, da imajo določeni probiotiki pozitiven učinek pri otrocih z drisko, ki jo povzroči jemanja antibiotikov. Menimo, da je na tem področju smiselno nadaljnje raziskovanje zlasti probiotičnih sevov, ki še niso dobro raziskani ali pa zgolj ugotavljanje ustrezne doze ali trajanja apliciranja probiotika za polno učinkovitost, pri že raziskanih sevih, saj so driske zaradi jemanja antibiotikov pri otrocih pogoste in vplivajo na potek zdravljenja in hkrati tudi na adherenco staršev. Še bolj učinkovito raziskani probiotiki, bi zdravstvenim delavcem bistveno olajšali oskrbo in svetovanje ob driski, ki se pojavi zaradi jemanja antibiotika pri otrocih.
Ključne besede: probiotik, otroci, driska, antibiotik
Objavljeno v DKUM: 18.11.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 8
 Celotno besedilo (1,49 MB) |
2. Razlike v prehranskih navadah in športni dejavnosti med različno prehranjenimi otroki, starimi od 9 do 11 let : magistrsko deloŠpela Bratuša, 2025, magistrsko delo Opis: Namen magistrske naloge je bil s pomočjo kvantitativne, neeksperimentalne ter opisno primerjalne metode raziskati razlike v prehranjevalnih navadah in športni dejavnosti med otroki, starimi od 9 do 11 let, glede na njihovo prehranjenost. Otroci so bili glede na indeks telesne mase (ITM) razvrščeni v tri skupine: z normalno telesno težo (NTT), s prekomerno telesno težo (PTT) in z debelostjo (DEB). V raziskavi sta sodelovala 102 otroka iz osnovnih šol, pri čemer so bili podatki zbrani s pomočjo anketnega vprašalnika, ki je zajemal pogostost in vrsto obrokov, zajtrkovanje, uživanje prigrizkov ter pogostost športne dejavnosti. Rezultati so pokazali statistično pomembne razlike med skupinami otrok. Otroci z normalno telesno težo so imeli bolj zdrave prehranske navade, uživali uravnotežene obroke ter redkeje posegali po prigrizkih, hitri hrani in sladkanih pijačah. Poleg tega so bili telesno bolj aktivni in pogosteje vključeni v športne dejavnosti. Nasprotno pa so otroci s prekomerno težo in otroci z debelostjo pogosteje segali po prigrizkih, hitri hrani ter sladkanih pijačah, kar je lahko povezano z večjim energijskim vnosom. Tako prekomerno težki kot debeli otroci so se redkeje udeleževali športnih dejavnosti in jim namenjali manj časa.
Ključne besede: prehranjenost, športna dejavnost, načini prehranjevanja, otroci
Objavljeno v DKUM: 12.11.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 7
Celotno besedilo (1,64 MB) |
3. Lokomotorne spretnosti in spretnosti z žogo pri mlajših otrocih: razlike med spoloma in medsebojna povezanost : diplomsko deloEva Turk, 2025, diplomsko delo Opis: V diplomskem delu smo analizirali lokomotorne spretnosti in spretnosti z žogo pri predšolskih otrocih, hkrati smo ugotavljali razlike med spoloma ter povezanost med obema sklopoma spretnosti. V teoretičnem delu so predstavljene faze gibalnega razvoja otrok, dejavniki, ki nanj vplivajo, temeljne gibalne spretnosti, ki so ključne za zdrav telesni razvoj in kasnejše športne dejavnosti ter razlike med spoloma. Predstavljene so lokomotorne spretnosti in spretnosti z žogo za ocenjevanje razvoja grobe motorike. Empirični del temelji na raziskavi, ki je bila izvedena na vzorcu 162 predšolskih otrok iz enega izmed mariborskih vrtcev. Lokomotorne spretnosti in spretnosti z žogo smo ocenjevali s pomočjo standardiziranega testa, ki se imenuje Test of Gross Motor Development – 3rd edition (TGMD-3). Rezultati so pokazali, da so pri lokomotornih spretnostih otroci najuspešnejši pri nalogi tek, najšibkejši pa pri hopsanju. Pri spretnostih z žogo so bili najuspešnejši pri nalogi kij, najmanj uspešni pa pri vodenju žoge na mestu z eno roko. Pri lokomotornih spretnostih ni bilo statistično značilnih razlik med spoloma, pri nalogah z žogo pa so dečki dosegli nekoliko višje rezultate. Analiza je pokazala pomembno pozitivno povezavo med lokomotornimi spretnostmi in spretnostmi z žogo. Z raziskavo lahko potrdimo pomembnost načrtovane in ponovljive vadbe ter potrebo po ustrezno vodenih in načrtovanih programih, ki razvijajo gibalne spretnosti otrok.
Ključne besede: predšolski otroci, gibalni razvoj, lokomotorne spretnosti, spretnosti z žogo, TGMD-3
Objavljeno v DKUM: 07.11.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 12
Celotno besedilo (1,22 MB) |
4. Didaktični pripomočki za slepe in slabovidne otroke za spoznavanje žuželk s poudarkom na mravlji : magistrsko deloTiffany Čater, 2025, magistrsko delo Opis: V magistrskem delu smo se osredotočili na pripravo naravoslovnih didaktičnih pripomočkov za slepe in slabovidne otroke. Vsi didaktični pripomočki so zajemali temo o žuželkah z večjim poudarkom na spoznavanju življenja mravelj. Načrtovali in izdelali smo pet didaktičnih pripomočkov: tipno slikanico, model mravljišča, model življenjskega kroga mravlje, tipni spomin in modele žuželk z ugankami. Izdelane pripomočke smo preizkusili z učenci z okvaro vida ter tudi z videčimi. Učenci so se preko pripomočkov spoznali s splošnimi značilnostmi mravelj, z njihovo telesno zgradbo, bivališčem, s prehrano in z življenjskim krogom. Prav tako pa so skozi tipno slikanico spoznali še nekaj osnovnih značilnosti o petih drugih žuželkah - murnu, čebeli, kobilici, pikapolonici in metulju. S pripravljenimi didaktičnimi pripomočki smo želeli ugotoviti, ali prispevajo k izboljšanju znanja in oblikovanju pravilnih predstav pri učencih. V ta namen smo pred preizkusom didaktičnih pripomočkov in po njem z učenci izvedli individualne intervjuje. Tako smo preverili napredek v znanju in izboljšanju predstav na obravnavano temo. Analiza odgovorov učencev je pokazala izboljšanje znanja in oblikovanje ustreznejših predstav o življenju mravelj ter drugih žuželk. Napredek je bil še posebej opazen pri razumevanju velikosti mravelj, pojmu kolonija in bivališču mravelj. Velik napredek se je med učenci pokazal tudi pri razumevanju pojma svatbeni let in pri naštevanju stopenj življenjskega kroga mravlje. Izboljšanje znanja se je pokazalo tudi na področju telesne zgradbe mravelj. Zato lahko potrdimo, da so se pripravljeni naravoslovni didaktični pripomočki izkazali kot učinkovita podora pri učenju in oblikovanju predstav o žuželkah.
Ključne besede: naravoslovni didaktični pripomočki, žuželke - mravlje, slepi in slabovidni otroci, oblikovanje predstav, napredek v znanju
Objavljeno v DKUM: 07.11.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 18
Celotno besedilo (16,72 MB) |
5. Vključevanje različnih plesnih zvrsti v obogatitveno dejavnost v vrtcu : diplomsko deloBarbara Marčič, 2025, diplomsko delo Opis: Tematika diplomskega dela je vključevanje različnih plesnih zvrsti v obogatitveno dejavnost v vrtcu in njihov vpliv na ustvarjalnost predšolskih otrok. Osrednji namen raziskave je bil ugotoviti, kako otroci sprejemajo različne plesne zvrsti in v kolikšni meri te spodbujajo njihovo plesno izražanje, motivacijo in domišljijo. V okviru praktičnega dela so bile izvedene načrtovane plesne dejavnosti, ki so vključevale sodobni ples, balet, ljudski ples in hiphop. Podatki so bili zbrani preko opazovanja in evalvacij izvedenih dejavnosti.
Rezultati kažejo, da so otroci dejavnosti z veseljem sprejeli, da so bile vse plesne zvrsti ustrezno prilagojene njihovi starosti in da so pomembno vplivale na razvoj njihove ustvarjalnosti in plesnega izraza. Otroci so v plesnem ustvarjanju z navdušenjem preizkušali nove gibalne možnosti, spontano prenašali značilnosti posameznih zvrsti v svojo improvizacijo ter z veseljem sodelovali pri skupinskem izražanju.
Ugotovitve potrjujejo, da vključevanje različnih plesnih zvrsti v vzgojno delo pomembno prispeva k celostnemu razvoju predšolskih otrok ter ponuja možnosti za nadgradnjo plesne vzgoje v vrtcu.
Ključne besede: plesne zvrsti, predšolski otroci, ustvarjalnost, obogatitvena dejavnost
Objavljeno v DKUM: 29.10.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 14
Celotno besedilo (3,55 MB) |
6. Multisenzorna predstava za otroke s posebnimi potrebami s poudarkom na otrocih z motnjo vida : magistrsko deloTjaša Simonič, Nastja Pirc, 2025, magistrsko delo Opis: Otroci s posebnimi potrebami, predvsem otroci z motnjo vida, so velikokrat prikrajšani za različne aktivnosti v svojem življenju. Pogosto se ne morejo aktivno in enakovredno vključevati v kulturne dejavnosti, saj te zanje večinoma niso ustrezno prilagojene. V
sodobnem času skušamo tudi te otroke s pomočjo različnih prilagojenih pripomočkov vključiti v raznolike aktivnosti, kar jim omogoča bolj izpopolnjeno življenje. Ena izmed takih dejavnosti je tudi multisenzorna predstava. To je oblika gledališke oziroma
izkustvene dejavnosti, ki otrokom s pomočjo različnih čutov (voh, tip, sluh, vid) skuša resnično izkušnjo. Takšne predstave spodbujajo komunikacijo, krepijo senzorično zaznavanje in utrjujejo občutek vključenosti v družbo. Ravno to raznolikost in vpliv teh občutkov smo želeli raziskati v našem magistrskem delu. S pomočjo multisenzorne predstave, ki smo jo pripravili, smo skušali raziskati, kako bi otroke skozi igro vključili v samo dogajanje ter s pomočjo njihovih čutov razvijali čutne zaznave in obogatili njihovo izkušnjo sveta.
Ključne besede: multisenzorna predstava, posebne potrebe, otroci z motnjo vida, prilagojeni pripomočki, igra
Objavljeno v DKUM: 20.10.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 14
Celotno besedilo (2,35 MB) |
7. Spoznavanje čustev s pomočjo igre vrtiljak čustev za otroke in mladostnike z okvaro vida : magistrsko deloMaša Cigut, 2025, magistrsko delo Opis: Magistrsko delo z naslovom Spoznavanje čustev s pomočjo igre Vrtiljak čustev za otroke in mladostnike z okvaro vida je sestavljeno tako iz teoretičnega kot praktičnega dela. V teoretičnem delu smo najprej opredelili slepoto in slabovidnost, opisali življenje otrok in mladostnikov z vidno okvaro, čustva in čustveno inteligentnost pri slepih in slabovidnih ter njihovo zaznavanje čustev v vsakdanjem življenju. V sklopu tega smo opisali dosedanje prikaze čustev slepim in slabovidnim. Pomembno se nam je zdelo opisati igro slepih in slabovidnih otrok, pri čemer smo kot primer čustvenega učenja pri nas še posebej izpostavili nedavno prilagojeno igro Vrtiljak čustev. V praktičnem delu smo izdelali inovativno, didaktično-pogovorno igro Vrtiljak čustev s tipnimi obrazi čustev, prilagojenimi čustvenimi karticami, ki s svojimi vprašanji in nalogami spodbujajo čustveno pismenost in inteligentnost otrok z vidno okvaro, ter QR-kode zvočnih posnetkov čustev in čustvenih kartic, ki igro še dodatno zvočno opremijo in hkrati popestrijo. Namen izdelave magistrskega dela je bil razširiti in obogatiti nabor prilagojenih iger za slepe in slabovidne, ki so na tržišču pogosto finančno nedostopne. Izdelana prilagojena igra Vrtiljak čustev omogoča raziskovanje, prepoznavanje, razumevanje ter izražanje čustev, krepi čustveno pismenost ter s kombinacijo taktilnih, pogovornih in zvočnih elementov ustvarja varno, igrivo-učno okolje za spoznavanje šestih osnovnih čustev (veselja, žalosti, strahu, jeze, presenečenja, gnusa) z dodatkom čustva ljubezni. Igro Vrtiljak čustev smo evalvirali s slepimi otroki iz Centra IRIS in polnočutnimi otroki ter ugotovili, da je ustrezno prilagojena, dostopna in privlačna za obe skupini otrok ter predstavlja učinkovito multisenzorično igrivo-učno orodje za spodbujanje razvoja čustvene pismenosti.
Ključne besede: slepi in slabovidni otroci in mladostniki, čustva, vrtiljak čustev, didaktično-pogovorna igra, multisenzorno učenje, čustvena pismenost
Objavljeno v DKUM: 17.10.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 18
Celotno besedilo (7,01 MB) |
8. Vloga izbranih biokemijskih markerjev in določanja glomerulne filtracije z ioheksolom pri opredelitvi kronične ledvične bolezni pri otrocihSonja Golob Jančič, 2025, doktorska disertacija Opis: Cilj pediatrične nefrologije je dolgoročno ohranjanje ledvičnega zdravja otrok, da bi se slednje nadaljevalo čim dlje v odraslo dobo. Zaradi nenehne rasti otrok in pridobivanja mišične mase je zanesljivo določanje glomerulne filtracije (GF) za oceno napredovanja KLB težavno. Potrebna je dobra metoda merjenja glomerulne filtracije in uporaba zanesljivih enačb za oceno GF. V doktorski nalogi smo želeli v klinično okolje postaviti metodo meritve GF pri otrocih in preizkusiti uporabo novejših bioloških označevalcev za zgodnje ugotavljanje KLB.
V raziskavo smo vključili 50 otrok s KLB in 33 zdravih preiskovancev. Pri vseh preiskovancih smo opravili antropometrične meritve in odvzeli kri in urin za določanje novejših bioloških označevalcev. Preiskovancem s KLB smo s pomočjo plazemskega očistka ioheksola izmerili GF in s pomočjo statističnih metod ocenili, če lahko število odvzemov zmanjšamo. Izmerjeno GF smo primerjali z ocenjeno GF na podlagi izračuna z najpogostejšimi enačbami, uporabljenimi v otroški dobi. Ocenili smo uporabnost nekaterih novejših biomarkerjev za oceno napredovanja KLB.
Rezultati raziskave so pokazali zanesljivo meritev GF z ioheksolom z dvema ali tremi odvzemi krvi, ob tem pa enačbo CKID2012 kot najbolj ustrezno za oceno GF. Pokazali smo višje vrednosti bioloških označevalcev receptorja faktorja tumorske nekroze 1 in 2 v krvi otrok s KLB in nižje vrednosti uromodulina v urinu pri teh otrocih. Ugotovili smo tudi višje vrednosti mikroRNA miR-126-3p v serumu preiskovancev s KLB.
Ključne besede: otroci, glomerulna filtracija, ioheksol, novejši biološki označevalci, mikroRNA
Objavljeno v DKUM: 07.10.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 6
Celotno besedilo (2,79 MB) |
9. Eksperimenti z zrakom v predšolskem obdobju : diplomsko deloAnja Potočnik, 2025, diplomsko delo Opis: Eksperimentiranje nam omogoča, da razumemo svet kot celoto, hkrati pa otrokom približamo tiste dele sveta, ki jih ni mogoče opisati le z besedami. Namen diplomske naloge je raziskati otrokovo znanje o zraku, kaj novega se naučijo med eksperimentiranjem in kako razmišljajo o zraku po izvedbi eksperimentov. V raziskavi smo z otroki, starimi od pet do šest let, štiri dni zaporedoma izvajali načrtovane eksperimente na temo zraka. Na podlagi dobljenih rezultatov intervjujev smo ugotovili, da so otroci že v začetku raziskave vedeli veliko o zraku. Opazili smo tudi, da niso prepričani, kje vse se zrak nahaja, kar so se tekom izvedbe dejavnosti naučili. Otroci so bili glede napovedi pravilnih izidov eksperimentov zelo deljeni. Pri enostavnejših eksperimentih so rezultate tudi razložili. Razvidno je bilo, da so pri zahtevnejših eksperimentih rezultate nekoliko težje razumeli oz. smo jim večkrat in enostavneje predstavili razlago. Po koncu eksperimentiranja smo ugotovili, da otroci bolje razumejo, da se zrak nahaja ne samo zunaj vrtca, ampak tudi v igralnici vrtca. Odgovori otrok so bili podobni kakor na začetku raziskave. Menimo, da bi otroci bolje nadgradili svoje znanje, če bi izvedli še več eksperimentov.
Ključne besede: eksperiment, predšolski otroci, zrak, raziskovanje
Objavljeno v DKUM: 01.10.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 15
Celotno besedilo (1,98 MB) |
10. Spoznavanje tehničnih spretnosti predšolskih otrok s pomočjo didaktične igrače : diplomsko deloNika Založnik, 2025, diplomsko delo Opis: V diplomskem delu je obravnavan pomen razvijanja tehničnih spretnosti pri predšolskih otrocih s pomočjo didaktične igrače. Namen naloge je raziskati, kako lahko skrbno zasnovana didaktična igrača – v tem primeru didaktična hiša – spodbuja razvijanje tehničnega razmišljanja, razvoj fine motorike in reševanje problemov pri otrocih drugega starostnega obdobja. V raziskavi je sodelovalo 20 opazovanih otrok iz dveh skupin vrtca, starih od tri do pet let, vključenih v namensko oblikovano dejavnost z didaktično igračo. Uporabljena je bila metoda opazovanja z vnaprej določenimi kriteriji. V teoretičnem delu so predstavljene značilnosti tehnične vzgoje v predšolskem obdobju, pomen igre za otrokov razvoj in vloga vzgojitelja pri spodbujanju tehničnih spretnosti. V praktičnem delu sta opisani izdelava didaktične hiše in izvedba opazovanja otrok med igro z njo v vrtčevskem okolju. Rezultati opazovanja so pokazali, da igrača učinkovito spodbuja otrokovo radovednost, samostojnost, sodelovanje in razvoj ročnih spretnosti. Otroci so skozi igro razvijali osnovno tehnično razumevanje in se hkrati učili reševanja nalog na zanimiv in otroku prijazen način. Na podlagi ugotovitev je moč sklepati, da je vključevanje tehničnih vsebin v predšolsko vzgojo prek didaktičnih igrač pomembno in učinkovito za celostni razvoj otroka.
Ključne besede: tehnične spretnosti, didaktične igrače, didaktična hiša, predšolski otroci, igra
Objavljeno v DKUM: 30.09.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 28
Celotno besedilo (3,34 MB) |
