| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 591
Na začetekNa prejšnjo stran12345678910Na naslednjo stranNa konec
1.
2.
3.
Analiza pametnih dodatkov za učenje ustne higiene otrok: pregled trga
Adrijana Svenšek, 2021, magistrsko delo

Opis: Uvod: Ustna higiena ima pomembno vlogo pri preprečevanju pojava bolezni ustne votline. Zaradi porasta uporabe sodobne tehnologije v vsakodnevnem življenju je bil namen raziskati trenutni trg ter poiskati pametne dodatke za ščetkanje zob, ki so kompatibilni z mobilno aplikacijo in so usmerjeni k izvajanju ustne higiene pri otrocih. Metode: Izvedli smo sistematični pregled trga, kjer smo iskali pametne dodatke za ščetkanje zob z mobilno aplikacijo za izvajanje ustne higiene pri otrocih. Uporabili smo kvantitativno metodologijo raziskovanja ter lestvice za oceno prisotnosti elementov igre, tehnik sprememb vedenja in informacij iz zobozdravstva, ki je podprto z dokazi v pametnih dodatkih mobilne aplikacije. Rezultati: Vključili smo tri pametne dodatke za ščetkanje zob s petimi mobilnimi aplikacijami. Pametni dodatek za ščetkanje zob Playbrush omogoča uporabo največ mobilnih aplikacij (3/5; 60 %). Colgate Magik je pametni dodatek za ščetkanje zob z mobilno aplikacijo, ki vsebuje največ elementov igre (21/31; 68 %), tehnik spreminjanja vedenja (13/26; 50 %) in največ informacij na dokazih podprtega zobozdravstva (5/10; 50 %). Razprava in sklep: Ugotavljamo, da so analizirani pametni dodatki za ščetkanje zob z mobilnimi aplikacijami potencialno primerni za učenje otrok saj vsebujejo vsebine, ki temeljijo na dokazih iz zobozdravstva, elementih iger in tehnikah spreminjanja vedenja. Priporočamo mobilno aplikacijo Colgate Magik, saj se je slednja uvrstila na vrh vseh lestvic, ki smo jih uporabili v tem sistematičnemu pregledu pametnih dodatkov za ščetkanje zob z mobilnimi aplikacijam.
Ključne besede: na dokazih podprto zobozdravstvo, elementi igre, tehnike spreminjanja vedenja, mobilno zdravje, otroci
Objavljeno: 23.09.2021; Ogledov: 69; Prenosov: 19
.pdf Celotno besedilo (978,88 KB)

4.
Stres pri učiteljih, ki poučujejo učence z različno vrsto posebnih potreb v osnovnih šolah
Jasmina Denša, 2017, magistrsko delo

Opis: Stres je v razvitem, modernem svetu vedno bolj prisoten. Težko najdeš človeka, ki še nikoli ni bil pod stresom. Problem je, da nekateri posamezniki ne priznajo, da so pod stresom, ga primerno ne zdravijo in posledice so lahko hude. Poklic učitelja spada med najbolj stresne poklice. V zadnjih desetih letih se je šolski sistem bistveno spremenil, zahteva se drugačen način poučevanja, potrebni so individualni pristopi, saj ima vedno več otrok posebne potrebe. Tako imajo učitelji v razredu širok spekter različnih učencev, ki potrebujejo dodatno pomoč in učiteljevo pozornost. Le-to pa lahko učitelju predstavlja dodaten stres. V magistrskem delu predstavljamo rezultate raziskave o stresu pri učiteljih, ki poučujejo otroke z različno vrsto posebnih potreb. K izpolnjevanju anket smo povabili vse šole iz severovzhodne Slovenije, 120 učiteljev je izpolnilo ankete. Osredotočili smo se predvsem na gibalno ovirane otroke, avtistične otroke, otroke s čustveno-vedenjskimi motnjami in otroke z motnjami na posameznih področjih učenja. Za pridobivanje rezultatov smo uporabili originalno verzijo vprašalnika Inclusive Education Teacher Stress and Coping Questionnaire avtoric Lorraine Frost in Darlene Brackenreed (2011), ki smo ga glede na naše razmere prilagodili in prevedli v slovenski jezik. Vprašalnik je sestavljen iz 3 sklopov: prvi sklop zajema splošne karakteristike anketiranih učiteljev, v drugem sklopu so trditve, ki se navezujejo na stresorje, povezane z inkluzivnim izobraževanjem. Ta sklop je razdeljen na 7 podrobnejših podpoglavij: obremenjenost učiteljev z administrativnim delom, podpora/pomoč, ki so je učitelji deležni pri delu, vedenje otrok s posebnimi potrebami, delo v razredu, sodelovanje s starši, učiteljeva profesionalna usposobljenost in osebna stališča učiteljev. Zadnji, tretji sklop, pa zajema strategije, ki jih učitelji uporabljajo pri soočanju s stresom. Rezultati so pokazali, da učiteljem največ stresa predstavljajo naslednji dejavniki: »odgovornost za otrokove šolske rezultate in uspeh«, »težave pri posvečanju pozornosti ostalim otrokom v razredu zaradi otroka s PP« in »v času študija sem bil/-a deležen/-a premalo izobraževanja o poučevanju otrok s PP v inkluzivnem razredu«. Za soočenje s stresom pa najpogosteje uporabljajo naslednje strategije: »črpam iz preteklih izkušenj«, »na stvari gledam optimistično«, »poiščem strokovno pomoč za otroka«, »pomoč poiščem pri učiteljih, ki so otroka že poučevali« in »poskušam obdržati smisel za humor«.
Ključne besede: inkluzija, otroci s posebnimi potrebami, učitelji, poklicni stres
Objavljeno: 03.08.2021; Ogledov: 193; Prenosov: 29
.pdf Celotno besedilo (1,49 MB)

5.
Aktivnosti za razvijanje naravoslovnih kompetenc v predšolskem obdobju – od spontanega raziskovanja do načrtovanih fizikalnih dejavnosti v vrtcu
Urša Lopič, 2021, diplomsko delo

Opis: Zaključno delo z naslovom Aktivnosti za razvijanje naravoslovnih kompetenc v predšolskem obdobju – od spontanega raziskovanja do načrtovanih fizikalnih dejavnosti v vrtcu je teoretične narave s praktičnimi primeri spontanih in načrtovanih fizikalnih dejavnosti iz vsakdanjega življenja in dela vzgojiteljice v skupini predšolskih otrok v vrtcu. Namen zaključnega dela je bil raziskati možnosti razvoja naravoslovnih kompetenc v predšolskem obdobju z različnimi spontanimi in spodbujenimi aktivnostmi. Posebno pozornost smo namenili fizikalnim dejavnostim in skozi študij literature poglobili znanje na tem področju in na podlagi praktičnih primerov približali načine za načrtovanje fizikalnih dejavnosti v vrtcu na podlagi spontanega raziskovanja s področja naravoslovja in fizike. Podrobneje smo preučili in predstavili razvoj otrokovih kompetenc, sposobnosti in pridobivanja znanja na področju naravoslovja, ki se krepi ob naravoslovnih dejavnostih in je zanj zelo pomembno, da se začne že v otroštvu.
Ključne besede: Naravoslovje, otroci, predšolsko obdobje, fizikalne dejavnosti, eksperimentiranje, naravoslovne kompetence, vrtec, spontane dejavnosti, načrtovane dejavnosti.
Objavljeno: 02.08.2021; Ogledov: 154; Prenosov: 19
.pdf Celotno besedilo (1023,28 KB)

6.
Odzivi vzgojiteljic na izstopajoče vedenje predšolskih otrok
Urška Gorjup Kokerić, 2021, magistrsko delo

Opis: Naloga naslavlja tematiko izstopajočega vedenja otrok v predšolskem obdobju. Pri tem izhajamo iz teze, da izstopajoče vedenje rezultira iz socialnih interakcij, njegovo zaznavanje pa je subjektivno pogojeno. Ločimo vedenja, ki so razvojno pogojena in so kot taka značilna za posamezna razvojna obdobja, ter vedenja, ki so odklonska in jih uvrščamo v čustvene in vedenjske težave oz. motnje. V nalogi smo opredelili čustveni in socialni razvoj predšolskega otroka in predsta-vili heterogene oblike izstopajočega vedenja. Spoznali smo, da se dejavniki, ki vplivajo na izstopajoče vedenje, najpogosteje prepletajo in ne izhajajo le iz dru-žinskega okolja, ampak tudi iz lastnosti posameznika in socialnega okolja. V empiričnem delu smo uporabili kvalitativno metodo raziskovanja, in sicer polstrukturiran intervju. V raziskavo smo vključili štiri strokovne delavke vrtca, ki so zaposlene na delovnem mestu vzgojiteljice. Ugotovili smo, da vzgojiteljice kot izstopajoče oblike vedenja pretežno navajajo vedenja, ki so razvojno pogojena. Kot glavni dejavnik za izstopajoče vedenje označijo starše. Omenijo tudi lastno-sti otroka in dejavnike okolja. Zaznavanje izstopajočega vedenja vpliva na njiho-ve odzive. Vedenje vzgojiteljic ne sme temeljiti na njihovih osebnostnih prepriča-njih in kulturnih normah. Odzivi, ki niso podprti z vedenjem o dejanskih vzrokih za izstopajoče vedenje, so neutemeljeni. Njihovi odzivi na izstopajoče vedenje naj bodo torej utemeljeni na znanju.
Ključne besede: izstopajoče vedenje, predšolski otroci, odzivi vzgojiteljic
Objavljeno: 23.07.2021; Ogledov: 186; Prenosov: 32
.pdf Celotno besedilo (1,03 MB)

7.
Radeče z okolico v zgodbah
Anja Novak, 2021, diplomsko delo

Opis: Pripovedka je krajše literarno delo, ki ima natančno določen književni prostor. V diplomskem delu so zbrane pripovedke o Radečah in okolici. Najdenih je bilo 17 zgodb, ki ustrezajo kriteriju določenega književnega prostora in so izbrane iz leposlovne domoznanske literature. Namen dela je bil ugotoviti, ali zgodbe opisujejo določen književni prostor in ali so zgodbe lahko vpeljane v izobraževani proces vrtca. Gradivo smo zbrali s pomočjo deskriptivne metode dela ter ga podprli s pomočjo interpretacije zgodovinskih dejstev. V obravnavi teme smo se osredotočili na predstavitev mesta Radeče in na delovanje folklorne dejavnosti. Zapisano dogajanje, razvoj in delovanje mesta skozi čas smo zbrali s pomočjo zgodovinske metode dela ter zgodbe podprli z zbirko domoznanske literature. Predstavili smo glavne značilnosti mesta in tudi folklorno dejavnost, s katero se ukvarjajo v vrtcu kot z obogatitveno dejavnostjo. Z njo se v Radečah ukvarja tudi Folklorno društvo Brusači Radeče. Zbrane pripovedke smo v diplomskem delu razdelili glede na književni prostor. Opisujejo neverjetne dogodke, pripovedi naših prednikov in stavbe, ki so bile zgrajene v času nastanka mesta Radeče z okolice ter njegovega razvoja. V zgodbah smo prepoznali več različnih motivov in literarnih likov. Opisovanje književnega prostora smo razdelili s pomočjo metode klasifikacije glede podobnosti in razlik prostora samih pripovedk. V sklepu smo s pomočjo metode sinteze opisali podobnosti zbranih pripovedk ter jih razdelili glede na književni prostor in literarne like. V zaključku sklepa smo za vsako področje kurikuluma opisali, kako lahko pripovedke uporabimo v vrtcu in podali primer dejavnosti.
Ključne besede: mesto Radeče, pripovedka, predšolski otroci
Objavljeno: 21.07.2021; Ogledov: 162; Prenosov: 28
.pdf Celotno besedilo (1,31 MB)

8.
Stališča in odnos učiteljev do otrok s čustveno-vedenjskimi motnjami
Tamara Čeh, 2021, magistrsko delo

Opis: Kljub medsebojnim razlikam in posebnostim, ki so značilne za nekatere učence, smo kot soljudje in kot pedagoški delavci dolžni tem učencem omogočiti enakopravno izobrazbo, možnosti za uspeh in po naši moči najboljšo podporo pri razvoju v duševno zdrave odrasle. V teoretičnem delu magistrske naloge so predstavljene čustveno-vedenjske motnje pri otrocih, indikacije in dejavniki, ključni za razvoj čustveno-vedenjskih motenj in pomen inkluzije ter vloga učitelja pri prepoznavanju motenj in pomoči otrokom z motnjami. V empiričnem delu smo raziskali, kakšna so stališča anketirancev v odnosu do otrok s čustveno-vedenjskimi motnjami. Ugotovili smo, da učitelji še vedno slabo sprejemajo otroka s čustveno vedenjskimi motnjami. Obravnavajo ga kot breme in sprejemanja ter pomoči temu otroku ne razumejo kot svoje dolžnosti. Prav tako smo ugotovili, da ni povezanosti med stališčem do otrok s čustveno-vedenjskimi motnjami in poučevanjem na razredni ali predmetni stopnji, trajanjem delovne dobe ali številom otrok s čustvenovedenjskimi motnjami, ki jih ti učitelji poučujejo. Menimo, da je pot do točke, ko bo vsaka šola vključujoča šola, še dolga, ampak vendarle nujno potrebna.
Ključne besede: moteče vedenje, učni uspeh, inkluzija, čustveno vedenjske motnje, otroci s posebnimi potrebami
Objavljeno: 21.07.2021; Ogledov: 174; Prenosov: 46
.pdf Celotno besedilo (1,96 MB)

9.
Znanje prve pomoči pri otrocih tabornikih
Kaja Koželjnik, 2021, diplomsko delo

Opis: Uvod: Prva pomoč (PP) je znanje, ki bi se ga moralo naučiti čim več ljudi. V Sloveniji se to znanje ne pridobiva v šolah, zato otrokom ostane samo učenje v drugih obšolskih dejavnostih. V raziskavah je bilo ugotovljeno, da so se otroci že sposobni učiti prvo pomoč od šestega leta naprej. Metode: Zanimalo nas je, kakšno znanje o prvi pomoči imajo otroci, ki so taborniki in obiskujejo zadnjo triado osnovne šole. Uporabili smo kvantitativno metodologijo raziskovanja. Podatke smo pridobili s pomočjo anketnega vprašalnika. Na anketni vprašalnik je odgovorilo 58 otrok, ki obiskujejo sedmi, osmi ali deveti razred osnovne šole. Anketo smo izvajali v sodelovanju z različnimi taborniškimi rodovi v Sloveniji. Podatke smo analizirali in obdelali s pomočjo programa Microsoft Office Excel. Rezultati: Z raziskavo smo ugotovili, da je splošno znanje otrok o prvi pomoči dobro, saj je bilo pri večini vprašanj pravilnih odgovorov več kot 70 %. Znanje sedmošolcev je v primerjavi z znanjem devetošolcev malo boljše. Vsi so poznali klicno številko za pomoč, prav tako jih je večina vedela, kaj prva pomoč sploh je. 96 % otrok bi pravilno preverilo dihanje, skoraj 80 % otrok pa bi oživljalo v pravilnem razmerju. Razprava in sklep: Učenje prve pomoči pozitivno vpliva na človekovo pripravljenost dajanja prve pomoči in je nujno potrebno, če želimo vzpostaviti varnejše okolje. Ugotovili smo, da imajo otroci kar nekaj znanja o prvi pomoči, vendar se ta znanja lahko še bolj nadgradijo.
Ključne besede: prva pomoč, poznavanje, otroci
Objavljeno: 30.06.2021; Ogledov: 118; Prenosov: 12
.pdf Celotno besedilo (980,78 KB)

10.
Malčkove prve zgodbe
Pia Šulc, Nika Šulc, 2021, diplomsko delo

Opis: Namen diplomskega dela z naslovom Malčkove prve zgodbe je preveriti govor predšolskih otrok različnih starosti in spoznati njihov način pripovedovanja ter ustvarjanja lastne zgodbe. V teoretičnem delu diplomske naloge smo opisovali otrokov govor na splošno, vse od začetkov otrokovega govora in do pripovedovanja, teorije govornega razvoja, spodbujanje, vplive ter dejavnike otrokovega govora, mišljenje in govor, otrokov govor skozi prvo in drugo starostno obdobje, splošno pripovedovanje otrok, pripovedovanje ob sliki, razvoj malčkovih prvih zgodb ter razlike v pripovedovanju med dečki in deklicami. V empiričnem delu smo v praksi preverili pripovedovanje otrok glede na prvič videni sliki, ki smo jim ju ponudili. Preverjali smo štiri skupine otrok različnih starostnih obdobij. Zanimalo nas je, ali je v pripovedovanju ob prvič videnih sličicah med otroki različnih starostnih obdobij opazna razlika, ali je opazna razlika med otroki, ki so v vrtcu že dlje časa in tistimi, ki so v vrtec šele prišli ter, ali so razlike med pripovedovanjem dečkov in deklic. Ugotovili smo, da otroci v razmiku dveh let pridobijo kar nekaj dodatnega besednega zaklada in potemtakem tudi bolje pripovedujejo. Bolje pripovedujejo tudi otroci, ki so v vrtcu že dlje časa. Opazili smo tudi, da so dečki bolje pripovedovali kot deklice.
Ključne besede: predšolski otroci, govor, pripovedovanje ob sliki, malčkove zgodbe, razvoj pripovedovanja
Objavljeno: 03.05.2021; Ogledov: 191; Prenosov: 79
.pdf Celotno besedilo (1,87 MB)

Iskanje izvedeno v 0.22 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici