| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 729
Na začetekNa prejšnjo stran12345678910Na naslednjo stranNa konec
1.
Vedenjske in čustvene motnje pri otrocih in mladostnikih v popravnih domovih v Sloveniji : diplomsko delo visokošolskega študijskega programa Varnost in policijsko delo
Anja Šubelj, 2024, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo temelji na otrocih in mladostnikih, ki imajo vedenjske in čustvene motnje. Vzgoja otrok je pomembna od rojstva do adolescence, ko mladostniki že sami skrbijo zase. Predvsem je treba težave pri otrocih prepoznati že v zgodnjih letih, tako jih je lažje reševati. Vse faze odraščanja so odločilnega pomena. Če je katera od faz neizpeljana, se lahko pojavijo težave. K temu pripomorejo tudi družinski in družbeni vplivi na otroke in mladostnike. Poglavitnega pomena pri vzgajanju otrok in mladostnikov sta zdravo okolje in seznanjanje z družbenimi normami. Diplomsko delo predstavlja čustvene, vedenjske in duševne motnje, ki so velikokrat prisotne pri otrocih in mladostnikih, ki bivajo v prevzgojnih ustanovah. V diplomskem delu so predstavljeni prevzgojni domovi. Otroci tja velikokrat prihajajo iz nefunkcionalnih primarnih družin, zato so predani vzgojno-izobraževalnim ustanovam, da bi tam v čim krajšem času pomagali mladim osvojiti družbene norme. V pomoč celotni družini je tudi strokovno usposobljeno zdravstveno osebje na področju psihologije in psihiatrije. Diplomsko delo vsebuje tudi primerjavo med prevzgojnimi ustanovami v Sloveniji s tujimi prevzgojnimi ustanovami. Diplomsko delo vsebuje tudi intervju z moškim, ki je v svojih mladostniških letih bival v prevzgojnem domu.
Ključne besede: vedenjske motnje, čustvene motnje, otroci, mladostniki, popravni domovi, vzgojno-izobraževalne ustanove, Slovenija, diplomske naloge
Objavljeno v DKUM: 05.07.2024; Ogledov: 73; Prenosov: 25
.pdf Celotno besedilo (638,03 KB)

2.
Vloga medicinske sestre pri preprečevanju in obravnavi anafilaksije pri otrocih
Adis Saramati, 2024, diplomsko delo

Opis: Uvod: Anafilaksija predstavlja hudo alergijsko reakcijo, ki lahko ob izpostavljenosti alergenom ogrozi otrokovo življenje. Pri obravnavi otroka z anafilaksijo ima pomembno vlogo medicinska sestra. Namen zaključnega dela je ugotoviti vlogo medicinske sestre pri preprečevanju in obravnavi anafilaksije pri otrocih. Metode: Izveden je bil pregled znanstvene literature. Uporabljene so bile deskriptivna metoda dela, metoda analize in sinteze. Iskanje literature je potekalo v mednarodnih bazah podatkov PubMed, CINAHL, Cochrane Library in Web of Science. Potek iskanja literature je prikazan v diagramu poteka iskanja literature. Moč dokazov je bila določena s pomočjo hierarhije dokazov. Rezultati: Vključenih je bilo devet člankov. Vloga medicinske sestre pri obravnavi otroka z anafilaksijo se kaže predvsem v izvajanju hitre in natančne ocene stanja otroka ter spremljanju vitalnih znakov. Medicinska sestra mora tudi zagotoviti takojšnje izvajanje primernega zdravljenja, vključno z aplikacijo adrenalinskega avtoinjektorja, urediti položaj, nuditi psihološko podporo otroku in njegovi družini ter sodelovati z ostalimi člani zdravstvenega tima pri nadaljnji obravnavi otroka. Razprava in sklep: Za izboljšanje zdravstvenega varstva otrok z anafilaksijo je potrebna večja ozaveščenost in izobraževanje za zdravstvene delavce, skrbnike in starše, otroke in mladostnike ter vzgojitelje in učitelje. Medicinske sestre morajo imeti ustrezno usposabljanje za učinkovito obvladovanje anafilaksije, saj sta zgodnja diagnoza in ustrezno zdravljenje ključna za zmanjšanje tveganja za anafilaktično reakcijo pri otrocih.
Ključne besede: zaposleni v zdravstveni negi, otroci, vzroki, ukrepi, anafilaksija
Objavljeno v DKUM: 04.07.2024; Ogledov: 87; Prenosov: 18
.pdf Celotno besedilo (1,63 MB)

3.
Glasbena terapija pri otrocih z motnjo avtističnega spektra
Drita Islamaj, 2024, diplomsko delo

Opis: Motnja avtističnega spektra je izraz, ki se uporablja za opis skupine zgodnjih primanjkljajev v socialni komunikaciji in ponavljajočega se senzorično-motoričnega vedenja. Glasbena terapija uporablja glasbene izkušnje in odnose, da bi omogočila lažjo komunikacijo in izražanje ter poskuša odpraviti temeljne težave oseb z avtističnimi motnjami. Namen zaključnega dela je na podlagi pregleda literature raziskati, kako glasbena terapija vpliva na otroke z motnjo avtističnega spektra. V zaključnem delu smo uporabili deskriptivno metodo dela. Pri iskanju literature smo uporabili naslednje tuje podatkovne baze: PubMed, Cumulative Index to Nursing and Allied Health Literature (CINAHL), Cochrane Library, ScienceDirect in dodatno Google Učenjak. S pomočjo PRISMA diagrama smo predstavili potek iskanja literature. Vse članke smo prikazali s pomočjo evalvacijske tabele ter naredili sintezo vseh vključenih raziskav. V končno analizo smo vključili 8 raziskav, na podlagi katerih smo ugotovili, da ima glasbena terapija učinek na socialno-čustveno vzajemnost ter verbalne in neverbalne komunikacijske spretnosti pri otrocih z motnjami avtističnega spektra. Od vseh vključenih raziskav štiri raziskave spadajo v prvi nivo moči dokazov, ena raziskava v drugi nivo, ena spada v peti nivo, v šesti nivo moči dokazov pa spada en članek. Glasbena terapija je opredeljena kot klinična in z dokazi podprta uporaba glasbenih intervencij za doseganje individualiziranih ciljev. Glasbene intervencije pozitivno vplivajo na socialne veščine, vključno s povečanjem sodelovanja, z izboljšanjem socialne povezanosti in s povečanjem čustvene vključenosti. Kljub pozitivnemu učinku glasbene terapije je potrebnih več raziskav o dolgoročnih učinkih.
Ključne besede: motnje avtističnega spektra, avtizem, glasbena terapija, otroci
Objavljeno v DKUM: 04.07.2024; Ogledov: 55; Prenosov: 11
.pdf Celotno besedilo (691,22 KB)

4.
Otroci na sodišču : diplomsko delo univerzitetnega študijskega programa Varstvoslovje
Alja Mehle, 2024, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo obravnava pomembnost vpliva zakonodaje na zaščito otroka kot priče ali obdolženca v postopku zaslišanja. Pri tem je pomembno izpostaviti pomanjkanje zakonodaje v Sloveniji predvsem v preteklosti. V Sloveniji se zakonodaja deloma spremenila z uveljavitvijo novega Zakon o zaščiti otrok v kazenskem postopku in njihovi celostni obravnavi v hiši za otroke leta 2021. Do tedaj pa je področje zaslišanje otrok urejalo več različnih pravnih aktov. Poleg zakonodaje pa je za zaščito otroka v kazenskem postopku potrebno prepoznati vplive drugih dejavnikov. To sta sugestibilnost ter okolje, kjer poteka zaslišanje. Na verodostojnost izjav pa prav tako vpliva tudi spomin otroka, vpletenost ostalih oseb in način izvedbe zaslišanja. Ker je otrok ranljiv je potrebno zaščitit njegov interes predvsem pa je potrebno preprečit negativne posledice. Pri zaslišanju je lahko otrok izpostavljen sekundarni viktimizaciji, zaradi nepravilnega postopka obravnave. Mladostnika se lahko z določenimi ukrepi zaščiti pred neželenimi posledicami. To je npr. zaslišanje v ločenem in otroku prirejenem prostoru, manjše število obravnav in krajšanje kazenskega postopka, pravilno in previdno postavljanje vprašanj, odstranitev storilca med časom zaslišanja otroka ter vpletenost strokovnjakov, ki otroku pomagajo. Otroku pa se mora nuditi pomoč tudi po zaključenem postopku. Ugotovila sem, da mora slovenska zakonodaja sprejeti poseben zakon, ki bi natančno opredelil pravice in postopke za otroke v teh situacijah. Posebej bi izpostavila, pomoč, ki bi jo otrok moral dobiti že ob prvih znakih kaznivega dejanja, da bi se zmanjšalo njegovo trpljenje. Prav tako, pa je potrebno otroka zaslišati čim bolj enotno in zaslišanje pa naj vodi usposobljena oseba, ki vzpostavi zaupen odnos z otrokom.
Ključne besede: otroci, sodišča, otroci kot priče, otroci kot obdolženci, zaslišanja, diplomske naloge
Objavljeno v DKUM: 05.06.2024; Ogledov: 76; Prenosov: 25
.pdf Celotno besedilo (645,22 KB)

5.
Primerjava različnih didaktičnih pristopov na usvajanje lokomotornih spretnosti mlajših otrok : diplomsko delo
Iza Smeh, 2024, diplomsko delo

Opis: V teoretičnem delu smo najprej predstavili razvoj otroka in nato dejavnike, ki nanj vplivajo. To so dednost, okolje in lastna aktivnost. Predstavili smo gibanje, gibalni razvoj in otrokov gibalni razvoj. Opisali smo temeljne gibalne spretnosti, kamor spadajo pedipulacije oziroma lokomocije, manipulacije in sestavljena gibanja. Vse tri smo podrobneje opisali. Na koncu smo opisali, kaj so didaktični pristopi in dva predstavili, in sicer neposredno usmerjanje otroka in usmerjanje preko igre, ki sta bila ključna v raziskavi diplomske naloge. Otroci so se preko teh dveh didaktičnih pristopov učili lokomotornih spretnosti (tek, prisunski poskoki naprej, poskoki po eni nogi, hopsanje, skok v daljino z mesta in prisunski poskoki v stran). Vse tri skupine otrok (eksperimentalna skupina 1, eksperimentalna skupina 2 in kontrolna skupina) smo posneli, ko so te naloge izvajali, in gibanja otrok ocenili s pomočjo merskega postopka TGMD-3. Snemanje smo ponovili trikrat, saj smo posneli začetno, vmesno in končno stanje. Rezultate smo nato analizirali in jih interpretirali. Glavni cilj diplomske naloge je bil ugotoviti, s katerim didaktičnim pristopom (neposredno usmerjanje ali usmerjanje preko igre) se otroci bolje naučijo ciljnega gibanja in kateri didaktični pristop jih je bolj motiviral. Skozi celotno raziskavo smo prišli do ugotovitve, da se otroci ciljnega gibanja bolje naučijo skozi igro, saj jih le-ta bolj motivira in je zanje bolj zanimiva.
Ključne besede: predšolski otroci, gibanje, temeljne gibalne spretnosti, lokomotorne spretnosti, didaktični pristopi, neposredno usmerjanje otrok, usmerjanje preko igre, TGMD-3
Objavljeno v DKUM: 21.05.2024; Ogledov: 172; Prenosov: 27
.pdf Celotno besedilo (2,21 MB)

6.
Physical activity drops during summer holidays for 6- to 9-year-old children
Tadeja Volmut, Rado Pišot, Jurij Planinšec, Boštjan Šimunič, 2021, izvirni znanstveni članek

Opis: Regular physical activity (PA) reduces the health risk of childhood obesity and associated chronic diseases as well as mental health problems. Since PA declines as children age as well with future generations it is of highest importance to intervene in school and out-of-school settings. Out-of-school periods affect children's PA as it is mainly left to the interest and motivation of their parents. We compared accelerometer-based PA patterns in 93 6- to 9-year old children assessed four times: before (May/June), during (August), and after (September) summer holidays and at a 1-year follow up (May/June). Before summer holidays children were assessed also for anthropometry and motor tests. During summer holidays overall PA decreased by 18% (p < 0.001), physical inactivity increased by 5.5% (p < 0.001), moderate PA decreased by 53% (p < 0.001) and moderate to vigorous PA decreased by 45% (p < 0.001) when compared to before summer holidays. Furthermore, overall PA remained diminished also after summer holidays by 8.8% (p = 0.001) but recovered to baseline values at 1-year follow up. About 30% of overall PA and moderate to vigorous PA decrease during summer holidays could be explained by children's fitness level as a greater decrease was found in children with better results in standing long jump and 300-meter running time. Our finding detects an alarming summer holiday decrease in children PA that should not be neglected in future studies and intervention designs.
Ključne besede: MVPA, otroci, poletne počitnice, gibalna neaktivnost, sedentarnost, pospeškometer, children, vacations, physical inactivity, sedentary behavior, accelerometer
Objavljeno v DKUM: 15.05.2024; Ogledov: 168; Prenosov: 8
.pdf Celotno besedilo (421,77 KB)
Gradivo ima več datotek! Več...

7.
Projektno delo v vrtcu: Spoznavanje vulkanov : diplomsko delo
Tadeja Šimenc, 2024, diplomsko delo

Opis: Projektno delo je alternativna metoda dela v vzgojno-izobraževalnem delu, kjer otroci preidejo iz pasivne v aktivno vlogo. Namen zaključnega dela je preveriti uspešnost načrtovanega projekta na temo vulkanov. V vrtcu smo z enaindvajsetimi otroki, starimi od pet do šest let, izvedli šestdnevni projekt, kjer smo jih prek različnih dejavnosti spodbujali k aktivnemu sodelovanju in preverili njihovo predznanje ter na koncu preverili še njihovo končno znanje o vulkanih. Na podlagi rezultatov, ki smo jih dobili, smo ugotovili, da smo pripravili projektno delo z aktivno vlogo otrok, saj smo sledili spoznanjem iz literature. Opazili smo, da so otroci z večjim veseljem sodelovali pri dejavnostih, če so lahko npr. sami naredili model vulkana in izvedli eksperiment, saj so tako veliko bolje primerjali eksperiment s pravim naravnim pojavom. Pridobili so veliko novega znanja, kot je npr. prepoznavanje, kdaj je žareča vroča tekočina poimenovana magma in kdaj lava, kako ukrepati v primeru izbruha vulkana itd., kar so prikazali rezultati po zaključku projekta. Otroci so se sam projekt spominjali še dolgo po tem, ko smo ga izvedli, kar lahko označimo za uspešen projekt.
Ključne besede: projektno delo, vulkan, naravoslovje, predšolski otroci, delo v vrtcu
Objavljeno v DKUM: 14.05.2024; Ogledov: 203; Prenosov: 12
.pdf Celotno besedilo (6,06 MB)

8.
Zmožnost rabe personifikacije v pripovedovanju ob sličicah pri predšolskih otrocih : diplomsko delo
Eva Kušter, 2024, diplomsko delo

Opis: V zaključnem delu z naslovom Zmožnost rabe personifikacije v pripovedovanju ob sličicah pri predšolskih otrocih smo v teoretičnem delu najprej s pomočjo različne literature opisali razvoj govora in njegova obdobja, opredelili smo besedišče in njegov pomen, raziskali smo dejavnike, ki vplivajo na govorni razvoj, poglobili pa smo se tudi v načine, kako lahko spodbujamo otrokov govor. Na koncu teoretičnega dela smo opredelili še pripovedovanje in rabo personifikacije predšolskih otrok ter preverjanje otroških zgodb. Empirični del pa smo izvedli v vrtcu. Sodelovalo je 14 otrok iz drugega starostnega obdobja. Raziskavo smo izvedli v roku treh mesecev, naloga otrok pa je bila, da so na prvem in drugem preverjanju pripovedovali zgodbo s pomočjo istih sličic. Želeli smo raziskati domišljijo otrok, starih od štiri do pet let. Zanimalo nas je, če otroci med pripovedovanjem ob sličicah raznim živalim, stvarem in pojavom pripisujejo človeške lastnosti. Iz pripovedovanj smo prav tako raziskovali število besed, število enostavčnih in večstavčnih povedi, prisotnost asociativnih dogodkov ter rabo personifikacije. Pridobljene rezultate smo nato navedli v tabelah.
Ključne besede: predšolski otroci, pripovedovanje, besedišče, personifikacija, asociativni dogodki
Objavljeno v DKUM: 14.05.2024; Ogledov: 185; Prenosov: 70
.pdf Celotno besedilo (1,40 MB)

9.
Primerjava pripovedovanja zgodbe ob črno-beli ter barvni ilustraciji : diplomsko delo
Lara Ocepek, 2024, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu z naslovom Primerjava pripovedovanja zgodbe ob črno-beli ilustraciji ter barvni ilustraciji smo v teoretičnem delu opredelili govor, pripovedovanje, vlogo socialne igre v razvoju govora in skupno branje odraslih in otrok. Pri tem smo se dotaknili razvoja govora in podrobneje opisali faze govornega razvoja, prve besede, razvoj besedišča. Podrobneje smo opisali razvoj pripovedovanja otrok, pripovedovanje ob ilustracijah, skupno branje, razvoj ustvarjalnosti in domišljije otrok ter pojasnili vlogo socialne igre pri razvoju govora otrok. V empiričnem delu smo izvedli dve preverjanji, v katerih je sodelovalo 17 otrok starosti 3 do 5 let. Otroci so pripovedovali dve zgodbi, in sicer eno ob črno-beli ilustraciji ter eno ob barvni ilustraciji. Njihove zgodbe smo zvočno posneli, nato pa jih dobesedno prepisali in analizirali. Zanimalo nas je, pri katerem pripovedovanju bodo tvorili več povedi, samostalnikov, glagolov, pridevnikov, veznikov in predlogov. Zanimalo nas je, katera ilustracija bo otroke bolj spodbudila za tvorjenje več različnih besednih vrst. Rezultati so pokazali, da so otroci tvorili več povedi, glagolov in predlogov pri pripovedovanju ob črno-beli ilustraciji. Pri pripovedovanju ob barvni ilustraciji pa so bili uspešnejši zgolj pri tvorjenju pridevnikov in veznikov. Samostalnike so tvorili enakomerno v obeh pripovedih.
Ključne besede: govorni razvoj, pripovedovanje zgodb, ilustracije, otroci, skupno branje
Objavljeno v DKUM: 07.05.2024; Ogledov: 146; Prenosov: 29
.pdf Celotno besedilo (2,41 MB)

10.
Usvajanje znanja plavanja predšolskih otrok v plavalni šoli : diplomsko delo
Blažka Hozjan, 2024, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu z naslovom Usvajanje znanja plavanja predšolskih otrok v plavalni šoli je bil namen analizirati usvojeno znanje predšolskih otrok v plavalni šoli. Zaključno delo je sestavljeno iz teoretičnega dela, ki zajema učenje plavanja predšolskih otrok z vidika gibalnega učenja plavanja in vloge učitelja z vidika načrtovanja in izvedbe učenja plavanja. Predstavljene so tudi učne metode in organizacija učenja otrok, ocenjevanje plavanja ter usvajanje plavalnega znanja glede na spol otrok ter pomen samoreševanja in prva pomoč. Opredeljenih je nekaj raziskav, ki se povezujejo na temo diplomske naloge. Izvedena je bila empirična raziskava z neslučajnostnim vzorcem 112 predšolskih otrok, ki so obiskovali plavalni tečaj. Za opazovanje napredka je bila uporabljena kavzalna ne-eksperimentalna metoda. Podatki so bili zbrani s kvantitativno tehniko, kot merski instrument so bila uporabljena merila PZS za oceno znanja plavanja. Obdelava podatkov je bila narejena z deskriptivno statistiko in bivariantno analizo (t-test). Zbrani podatki o znanju plavanja na podlagi ocenjevalnega lista potrjujejo, da je povprečna ocena na začetku plavalnega tečaja manjša kot 3, na koncu plavalnega tečaja pa manjša od 4. Na podlagi povprečja je dokazano, da se plavalno znanje vsekakor izboljša od prvega do zadnjega dne. Med spoloma ne obstaja razlika v napredku znanju plavanja.
Ključne besede: Plavalni tečaj, plavanje, predšolski otroci, usvajanje plavalnega znanja, ocenjevanje.
Objavljeno v DKUM: 23.04.2024; Ogledov: 215; Prenosov: 59
.pdf Celotno besedilo (2,05 MB)

Iskanje izvedeno v 5.62 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici