| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 628
Na začetekNa prejšnjo stran12345678910Na naslednjo stranNa konec
1.
Otroški regionalni center Čakovec: zasnova arhitekture in parkovnih površin
Lea Sačar, 2022, magistrsko delo

Opis: Namen izdelave magistrske naloge temelji na stvarni potrebi po gradnji Otroškega regionalnega centra za otroke s posebnimi potrebami v Čakovcu, ki bo pokrival območje severozahodnega dela Republike Hrvaške. Število otrok, ki imajo katero od oblik telesne ali duševne motnje in imajo potrebo po posebnem, dodatnem in/ali individualnem programu dela, je vsak dan večje oz. obstaja velik delež otrok, ki jim ni omogočen potreben posebni program dela, vzgoje, izobraževanja in/ali rehabilitacije. Na podlagi izvedenih raziskav, prostorskih analiz in podatkov ter na podlagi teoretičnega dela te naloge, v katerem so obravnavane teme vzgoje, izobraževanja in rehabilitacije otrok s posebnimi potrebami, in teme načrtovanja prostora za otroke s posebnimi potrebami, je predstavljena idejna urbanistično-arhitekturna rešitev Otroškega regionalnega centra Čakovec in pripadajočih površin. Na predvidenem območju, v južnem delu mesta Čakovec, je zasnovani park 'Martane', znotraj katerega so umeščeni prostori Otroškega regionalnega centra. Novi Otroški regionalni center Čakovec je zasnovan kot center vzgoje in rehabilitacije otrok s posebnimi potrebami. Idejni urbanistično-arhitekturni načrt je zasnovan kot odgovor na družbene in prostorske težave širšega prostora. Pomanjkanje javnih in zelenih površin, športno-rekreacijskih površin ter storitvenih dejavnosti, in vse to v prostoru pretežno stanovanjskih sosesk, nagovarja k načrtovanju odprtega, uporabnega in vsem dostopnega prostora, ki bo omogočil vse potrebne vsebine in dejavnosti, ki v tem prostoru manjkajo. Kot del parka 'Martane', poleg Otroškega regionalnega centra, zasnovane so dodatne storitveno-trgovske vsebine ter nova športno-rekreacijska cona in cone otroških igrišč, namenjene otrokom in igri otrok na prostem v naravnem okolju. Zasnovane so parkovne površine, ki bodo omogočale bivanje vsem uporabnikom novega prostora, ne glede na fizično oviranost ali starostno skupino.
Ključne besede: arhitektura, otroški center, parkovne površine, otroci s posebnimi potrebami, Čakovec
Objavljeno v DKUM: 14.06.2022; Ogledov: 67; Prenosov: 26
.pdf Celotno besedilo (87,96 MB)

2.
Dejavnosti s ploščicami za vzorčke v predšolskem obdobju : diplomsko delo
Lara Tivold, 2022, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo z naslovom Dejavnosti s ploščicami za vzorčke v predšolskem obdobju sestavljata teoretični in praktični del. V teoretičnem delu smo opredelili in povzeli strokovna spoznavanja različnih avtorjev o matematiki v predšolskem obdobju, vsebinskih področjih matematike in matematičnih pripomočkih. Posvetili smo se tudi geometriji in geometrijskim oblikam. Osrednja tema diplomskega dela pa je bil matematični pripomoček ploščice za vzorčke, katerega smo podrobneje predstavili. Opredelili smo pripomoček kot tak, njegovo uporabo in različne aktivnosti. V praktičnem delu diplomskega dela smo s predšolskimi otroci izvedli aktivnosti s ploščicami za vzorčke, katere smo razdelili v šest različnih sklopov, ki so se stopnjevali glede na zahtevnost. Namen praktičnega dela je bil otrokom in vzgojiteljem predstaviti matematični pripomoček ploščice za vzorčke, izvesti različne naloge v okviru posameznih sklopov ter evalvirati izvedene matematične aktivnosti.
Ključne besede: predšolsko obdobje, predšolski otroci, ploščice za vzorčke, matematika, matematični pripomoček
Objavljeno v DKUM: 10.06.2022; Ogledov: 54; Prenosov: 9
.pdf Celotno besedilo (4,56 MB)

3.
Vloga strokovnih delavcev vrtca pri inkluziji otrok s posebnimi potrebami : magistrsko delo
Živa Lipovec, 2022, magistrsko delo

Opis: V zadnjem obdobju se povečuje število otrok s posebnimi potrebami, vključenih v redne vrtce. V magistrskem delu smo se osredotočili na pojem inkluzije, povezovanja, socialnega sprejemanja, nudenju pomoči šibkejšim ter sodelovanju z različnimi strokovnimi delavci ter s starši otrok s posebnimi potrebami. V raziskavo je bilo vključenih 148 strokovnih delavcev vrtcev (vzgojitelji, vzgojitelji – pomočniki vzgojiteljev). Podatke smo zbirali z anketnimi vprašalniki, ki so bili anonimni. S pomočjo raziskave smo ugotovili, da strokovni delavci največ novega znanja o otrocih s posebnimi potrebami pridobijo s pomočjo knjig in člankov, sledijo predavanja, ki jih organizira vrtec. Prav tako smo ugotovili, da vrtci svojim zaposlenim zagotovijo predavanja na temo otrok s posebnimi potrebami. Večina strokovnih delavcev sodeluje pri pripravi individualiziranega programa za otroke s posebnimi potrebami, vendar so v pripravo individualiziranega programa bolj vpeti vzgojitelji kot pomočniki vzgojiteljev. Prav tako je večina strokovnih delavcev seznanjena s prilagoditvami za delo z otroki s posebnimi potrebami ter jih v pedagoški praksi tudi upošteva. Slabše strokovni delavci poznajo zakonodajo, povezano z otroki s posebnimi potrebami. V praksi dobro sodelujejo s svetovalno službo in z zunanjimi strokovnjaki. Starše otrok s posebnimi potrebami strokovni delavci redno obveščajo o napredku njihovega otroka in si prizadevajo, da bi za delo z otroki s posebnimi potrebami ustrezno prilagodili fizično in didaktično okolje.
Ključne besede: Inkluzija, otroci s posebnimi potrebami, vrtec, individualiziran program.
Objavljeno v DKUM: 09.06.2022; Ogledov: 81; Prenosov: 15
.pdf Celotno besedilo (1,44 MB)

4.
Spodbujanje starševske vpletenosti v matematično izobraževanje predšolskih otrok s pomočjo videoposnetkov matematičnih iger : diplomsko delo
Barbara Puncer, 2022, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu smo se osredotočili na vpletenost staršev v matematično izobraževanje predšolskih otrok. V teoretičnem delu smo predstavili pomembnost vloge staršev pri matematičnem razvoju otroka, različne matematične programe za starše ter štiri matematične igre, ki smo jih izbrali za izvedbo spodbujanja starševske vpletenosti v matematično izobraževanje predšolskih otrok s pomočjo videoposnetkov. V okviru diplomske naloge smo nato s pomočjo videoposnetkov štirih izbranih matematičnih iger želeli staršem in otrokom približati matematiko na preprost in zabaven način. Ob tem pa spodbuditi starše, da v večji meri vključujejo matematične dejavnosti v otrokov vsakdan. S pomočjo anket smo starše povprašali o njihovem mnenju, odnosu do matematike, matematičnih dejavnosti, novem načinu, ki smo jim ga predstavili, uporabi matematičnih dejavnosti doma in o splošnem zadovoljstvu in izkušnji s štirimi matematičnimi igrami, pri katerih so sodelovali skupaj z otroki. Pri tem so nas zanimale razlike v mnenju staršev glede spol in starost otrok ter glede na starševsko naklonjenost matematiki.
Ključne besede: matematične igre, otroci, odnos do matematike, video posnetki
Objavljeno v DKUM: 02.06.2022; Ogledov: 18; Prenosov: 1
.pdf Celotno besedilo (1,61 MB)

5.
Načrtovanje dela inkluzivnih pedagogov z otroki s posebnimi potrebami : magistrsko delo
Tina Hartman, 2022, magistrsko delo

Opis: Magistrska naloga z naslovom Načrtovanje dela inkluzivnih pedagogov z otroki s posebnimi potrebami je razdeljena na teoretični in empirični del. V teoretičnem delu smo naredili poglobljeno analizo pogledov različnih avtorjev o inkluziji v vzgoji in izobraževanju, opredelili otroke s posebnimi potrebami, predstavili prilagoditve, oblike podpore in pomoči, ki jih potrebujejo le ti. V empiričnem delu smo predstavili raziskovalni del, pri katerem smo uporabili kvalitativni raziskovalni pristop. Podatke smo zbrali z individualiziranimi strukturiranimi intervjuji. V empiričnem delu smo s pomočjo opravljenih intervjujev odgovorili na raziskovalna vprašanja, ki se nanašajo na načrtovanje in pripravo na delo inkluzivnih pedagogov z otroki s posebnimi potrebami, načrtovanje in urejanje prilagoditev, načrtovanje strategij in pristopov dela ter didaktičnih pripomočkov za otroke s posebnimi potrebami, kakšna je skrb za ustvarjanje inkluzivnega okolja in kako poteka evalvacija dela inkluzivnih pedagogov. Raziskava je pokazala, da inkluzivni pedagogi kot ključen del načrtovanja dela z otroki s posebnimi potrebami opredeljujejo poznavanje otroka in njegovih potreb. Vzgojno-izobraževalna ustanova sestavi individualiziran program, v katerem so zapisani cilji, ki inkluzivnim pedagogom predstavljajo vodilo za delo. Pri urah dodatne strokovne pomoči, kot tudi pri pouku, so učenci s posebnimi potrebami deležni prilagoditev. K načrtovanju in izboljšanju nadaljnjega dela inkluzivnim pedagogom doprinesejo opravljene evalvacije. Inkluzivni pedagogi se z različnimi pristopi in strategijami dela trudijo, da bi v vrtcih in šolah vladala inkluzivna klima.
Ključne besede: otroci s posebnimi potrebami, inkluzija v vzgoji in izobraževanju, inkluzivni pedagogi, prilagoditve, dodatna strokovna pomoč, evalvacija
Objavljeno v DKUM: 19.05.2022; Ogledov: 109; Prenosov: 31
.pdf Celotno besedilo (763,53 KB)

6.
Glasba kot sredstvo spodbujanja celostnega razvoja predšolskih otrok : magistrsko delo
Janja Dovnik, 2022, magistrsko delo

Opis: Namen magistrske naloge je bil predstaviti, kako pomemben in vsestranski vpliv imajo za otrokov celostni razvoj glasba in glasbene dejavnosti. V teoretičnem delu magistrske naloge najprej podrobno predstavimo celostni razvoj otroka, nato glasbeni razvoj otroka in razvoj njegovih glasbenih sposobnosti. V nadaljevanju sledi podrobnejša predstavitev razvoja glasbenih sposobnosti v predšolskem obdobju in različne teorije razvoja osebnosti v povezavi z razvojem glasbenih sposobnosti. Nato bomo predstavili stopnje glasbenih sposobnosti ter njihovo strukturo, otrokove glasbene sposobnosti v posameznih obdobjih razvoja (novorojenček, zgodnje otroštvo, srednje otroštvo). Podrobneje bo predstavljen vpliv glasbe na vzgojo otroka ter vpliv glasbe in glasbenih dejavnosti na njegov celostni razvoj. V nadaljevanju naloge sledi podrobnejša predstavitev vpliva glasbe na posamezno področje otrokovega razvoja (afektivno-socialni; psihomotorični; kognitivni). Na koncu teoretičnega uvoda pa bomo predstavili funkcijo glasbene vzgoje pri celostnem razvoju otroka ter vpliv glasbe in glasbenih dejavnosti na otroke s posebnimi potrebami. V empiričnem delu smo želeli preučiti učinke glasbenih dejavnosti na celostni razvoj predšolskih otrok. Raziskava je bila izvedena s pomočjo spletnega anketnega vprašalnika, ki ga je izpolnilo 150 strokovnih delavcev v vrtcih iz različnih slovenskih regij. Raziskava je pokazala, da se strokovni delavci zaposleni v Slovenskih vrtcih zelo pogosto poslužujejo glasbenih dejavnosti za spodbujanje celostnega razvoja otroka. Dobljeni rezultati so pokazali, da se strokovni delavci v vrtcih zavedajo pomena glasbe za celostni razvoj predšolskih otrok.
Ključne besede: glasba, celostni razvoj, vrtec, pomen glasbenih dejavnosti, glasbeni razvoj, otroci s posebnimi potrebami.
Objavljeno v DKUM: 22.04.2022; Ogledov: 158; Prenosov: 43
.pdf Celotno besedilo (1,79 MB)

7.
Stres in izgorelost vzgojiteljev pri delu z otroki s posebnimi potrebami : diplomsko delo
Katja Bolcar, 2022, diplomsko delo

Opis: Vedno več vzgojiteljev se vsakodnevno srečuje s stresom, kar lahko vodi do izgorelosti. Razlogi za pojav stresa so različni. Mednje uvrščamo tudi delo z otroki s posebnimi potrebami. V našem diplomskem delu smo med drugim raziskali ali starost pri vzgojiteljih vpliva na zaznavanje stresa in ali stres, ki ga vzgojitelji doživljajo na delovnem mestu vpliva na kvaliteto njihovega dela. Zanimalo nas je tudi, ali vzgojitelji, ki se pri svojem delu pogosteje srečujejo z otroki s posebnimi potrebami, svoje strokovno znanje ocenjujejo višje od vzgojiteljev, ki se z temi otroki srečujejo redkeje. Pomembno se nam zdi, da vzgojitelji dobijo potrebno pomoč s strani nadrejenih, zato smo raziskali, v kolikšni meri vzgojitelji poiščejo pomoč pri nadrejenih. Raziskali smo vzorec 142 vzgojiteljev in jih kvantitativno obdelali. Prišli smo do ugotovitev, da več kot polovica vzgojiteljev vsaj občasno občuti znake stresa, vendar starost pri tem nima vpliva. Ugotovili smo tudi, da vzgojitelji, ki se pri svojem delu pogosteje srečujejo z otroki s posebnimi potrebami, svoje strokovno znanje iz specialne pedagogike ocenjujejo višje. Preseneča nas ugotovitev, da le redki vzgojitelji poiščejo potrebno pomoč pri nadrejenih. Za konec smo prišli do ugotovitve, da polovica anketiranih vzgojiteljev meni, da stres, ki ga doživljajo na delovnem mestu, vpliva na kakovost njihovega dela v vrtcu.
Ključne besede: stres, izgorelost, stres in izgorelost pri vzgojiteljih, otroci s posebnimi potrebami
Objavljeno v DKUM: 22.04.2022; Ogledov: 157; Prenosov: 39
.pdf Celotno besedilo (2,67 MB)

8.
Doživljanje pandemije koronavirusa in šolanja na domu pri otrocih s posebnimi potrebami
Ana Lapornik Rešek, 2022, magistrsko delo

Opis: Pandemija novega koronavirusa je bila ena izmed velikih sprememb v našem življenju, še posebej v življenju otrok. Namen magistrskega dela je bil ugotoviti, kako so otroci s posebnimi potrebami doživljali pandemijo koronavirusa in kako so se počutili v času šolanja na domu ter če se pri tem pojavljajo statistično pomembne razlike glede na spol, starost in skupino posebnih potreb. Podatke smo zbirali z anketnimi vprašalniki, ki smo jih razdelili med otroke s posebnimi potrebami, stare od 9 do 15 let. Rezultati raziskave so pokazali, da so se pri otrocih v času šolanja na domu pojavljala tako negativna kot pozitivna čustva. Spodbudno je to, da otroci v tem času niso doživljali strahu in so dobili dovolj informacij o tem, kaj se dogaja in zakaj smo doma. Ena izmed pozitivnih ugotovitev naše raziskave je, da so otroci v veliki meri upoštevali ukrepe za preprečevanje širjenja koronavirusa. V povprečju je otrokom ljubši pouk v šoli kot šolanje na domu, saj so v največji meri pogrešali sošolce, kljub temu pa se v času šolanja na domu skoraj polovica vseh vprašanih ni nikoli počutila osamljeno. Nadalje smo ugotovili, da tako glede na spol, starost kot tudi skupino posebnih potreb obstajajo statistično pomembne razlike v določenih elementih doživljanja pandemije in šolanja na domu.
Ključne besede: pandemija, koronavirus, otroci s posebnimi potrebami, šolanje na domu
Objavljeno v DKUM: 31.03.2022; Ogledov: 165; Prenosov: 45
.pdf Celotno besedilo (1,89 MB)

9.
Doživljanje spiritualnosti pri starših otrok z motnjo avtističnega spektra
Sabina Vreš, 2022, diplomsko delo

Opis: Življenje z otrokom, ki ima motnjo avtističnega spektra, zahteva veliko potrpljenja in razumevanja, zato je naš namen je predstaviti doživljanje spiritualnosti staršev otrok z motnjo avtističnega spektra. Uporabili smo deskriptivno metoda dela s pregledom literature v mednarodnih podatkovnih bazah PubMed, SAGE Journals in Science Direct. Strokovno in znanstveno literaturo smo sistematično pregledali, naredili sintezo pridobljenih virov in uporabili metodo tematske analize. Glavna tema zaključnega dela je bila doživljanje spiritualnosti staršev otrok z motnjo avtističnega spektra, ki jo je oblikovalo več različnih podtem, in sicer: občutki, čustva, potreba po duhovnem razvoju, religiozne potrebe, potrebe po povezanosti družine in iskanju smisla življenja. Ugotovili smo, da starši različno doživljajo spiritualnost, da pri zagotavljanju svojih spiritualnih potreb uporabljajo različne pristope ter da je uporaba spiritualne oskrbe v zdravstvu omejena. Starši se različno odzivajo na motnjo avtističnega spektra svojih otrok. Iščejo odgovore, zakaj se je ravno njim rodil tak otrok, sprašujejo se, če je to božja kazen ali gre za obsedenost otroka s črno magijo. Starši teh otrok izkazujejo potrebo po podpori in s pomočjo le-te začnejo sprejemati otroka. Iz pregleda literature smo ugotovili, da so bile na področju spiritualnih potreb staršev otrok z motnjo avtističnega spektra narejene omejene raziskave. Treba bi bilo raziskati, kako bi se v proces zdravstvene nege vključila spiritualna oskrba in nudenje spiritualnih potreb.
Ključne besede: spiritualne potrebe, spektroavtistične motnje, otroci, družina
Objavljeno v DKUM: 04.03.2022; Ogledov: 216; Prenosov: 78
.pdf Celotno besedilo (1,02 MB)

10.
Kvaliteta življenja in komorbidnosti pri otrocih z atopijskim dermatitisom
Vid Delopst, Teja Marhold, 2021, končno poročilo o rezultatih raziskav

Ključne besede: atopijski dermatitis, otroci, kakovost življenja, pridružene bolezni
Objavljeno v DKUM: 10.02.2022; Ogledov: 192; Prenosov: 13
.pdf Celotno besedilo (498,60 KB)

Iskanje izvedeno v 0.18 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici