Iskanje po katalogu digitalne knjižnice

Opis: Inteligenca je sposobnost reševanja novih težav in novonastalih situacij. Glasbena inteligenca kot ena izmed sedmih lastnosti človeškega uma ni pomembna le za glasbeni razvoj, temveč tudi za sposobnost mišljenja in sodobno multimedijsko komunikacijo. Glasbena vzgoja je pomemben sestavni del estetske in umetnostne vzgoje ter zagotavlja temelje za skladen in uravnotežen osebnostni razvoj. Otrok skozi poslušanje, izvajanje in ustvarjanje glasbe intelektualno raste, saj ga glasba vodi k razmišljanju in reševanju problemov ter organizaciji zaznav v smislu povezav, primerjav in ustvarjanju novih pojmov. Eden od bistvenih ciljev in nalog predšolske glasbene vzgoje je, da otroku omogočimo doživljanje glasbe, zbujamo veselje in sproščenost v življenju in s tem vplivamo na otrokovo čustvovanje. Številni avtorji, ki so raziskovali glasbeni razvoj otrok, so ugotovili, da že nekaj tednov po rojstvu opazimo pri dojenčkih dve vrsti reakcij, odvisni od zvočnih dražljajev. Petje pesmi je najbolj razširjena oblika muziciranja otrok v predšolskem in zgodnjem šolskem obdobju. Otrok preko gibalnih, likovnih, besednih in drugih dejavnosti ustvarjalno izraža glasbena doživetja ali zvočne predstave. Otrok pri razvoju glasbene ustvarjalnosti razpolaga z melodijo, ritmom, obliko in ekspresivnimi kvalitetami (zvočno barvo, tempom, dinamiko). Domače okolje je zelo pomembno za otrokov glasbeni napredek.
Ključne besede: glasbena inteligenca, starši, zgodnje otroštvo, glasbena vzgoja, spodbujanje
Objavljeno: 29.08.2009; Ogledov: 2023; Prenosov: 323
Celotno besedilo (725,63 KB)

Opis: Namen diplomskega dela je raziskati povezanost gibalne dejavnosti z indeksom telesne mase otrok, starih od devet do enajst let. Raziskava je bila opravljena na vzorcu 454 otrok drugega triletja osnovne šole. Od tega je bilo anketiranih 233 deklic in 221 dečkov. Pri raziskavi so sodelovali samo zdravi otroci iz različnih osnovnih šol severovzhodne Slovenije. Gibalno dejavnost otrok smo ugotavljali z anketnim vprašalnikom o gibalni dejavnosti otrok. Telesna višina in telesna teža sta bili izmerjeni z uporabo standardiziranega antropometričnega instrumentarija (osebna tehtnica in višinomer). Iz telesne teže in višine smo izračunali indeks telesne mase, s pomočjo katerega smo otroke razvrstili v naslednje skupine: skupina z normalno telesno težo, skupina s prekomerno telesno težo in skupina z debelostjo. Razlike v gibalni dejavnosti med skupinami otrok smo ugotavljali z analizo variance (ANOVA), pri čemer smo ugotavljali statistične značilnosti razlik na ravni tveganja p ≤ 0,05. Natančneje smo razlike opredelili s Scheffe Post-hoc preizkusom. Rezultati so pokazali, da v primeru, ko otroke nismo ločili po spolu, razlike v gibalni dejavnosti med skupinami otrok z normalno telesno težo, prekomerno telesno težo in debelostjo, niso statistično značilne. Ob primerjavi gibalne dejavnosti dečkov, ki smo jih razdelili v omenjene skupine, smo ugotovili, da razlike v gibalni dejavnosti med dečki niso statistično značilne. Ob primerjavi gibalne dejavnosti pri deklicah z normalno telesno težo, prekomerno telesno težo in z debelostjo se pojavijo statistično značilne razlike v gibalni dejavnosti s prijatelji, in sicer med deklicami z normalno telesno težo in deklicami z debelostjo. Gibalno bolj dejavne s prijatelji so deklice z debelostjo. Kadar primerjamo gibalno dejavnost glede na indeks telesne mase, moramo vedno otroke ločiti po spolu, saj se šele takrat pojavijo nekatere razlike, ki prej niso vidne. Vendar gibalna dejavnost ni edini dejavnik, ki bi ločeval oziroma določal razlike v telesni teži. Pomembni so tudi drugi dejavniki, kot sta na primer način življenja in prehrana.
Ključne besede: gibalni razvoj, telesni razvoj, športna dejavnost, prekomerna telesna teža in debelost, pozno otroštvo.
Objavljeno: 09.03.2011; Ogledov: 2725; Prenosov: 307
Celotno besedilo (802,78 KB)

Opis: V magistrski nalogi se dotikamo področja barv, ki imajo lahko močan učinek na človeško telo in emocije. Že kot otroci uporabljamo barve tako v domačem okolju kot šoli. Po mnenju strokovnjakov naj bi ravno uporaba posameznih barv razodevala otrokovo emocionalno življenje. Pri tem je pomembno poudariti, da se barvno izražanje otrok skozi njihov razvoj spreminja, nadgrajuje, spreminja se otrokova uporaba in odnos do barv. Raziskave, ki so bile opravljene na tem področju, kažejo, da lahko ravno na podlagi izbire barv potegnemo vzporednice z izražanjem osnovnih čustev. Tako smo v naši raziskavi s pomočjo prirejene ocenjevalne lestvice barv in različnih čustvenih stanj pri učencih v četrtem razredu preverjali povezovanje posameznih barv in čustev ter njihove priljubljene in nepriljubljene barve. Pri tem nas je zanimal obstoj razlik glede na spol in povprečje zaključnih ocen. Ugotovili smo, da učenci povezujejo pozitivna čustva s toplimi barvami in negativna čustva s hladnimi, pri tem še posebej prednjačijo deklice in učenci z višjim povprečjem zaključnih ocen. Na področju najljubše barve je v ospredju vijolična pri deklicah in modra pri dečkih. Črna je barva, ki je učenci ne marajo.
Ključne besede: barva, učinki barv, likovno izražanje otrok, psihodiagnostična vrednost barv, srednje in pozno otroštvo, čustva
Objavljeno: 15.03.2012; Ogledov: 3259; Prenosov: 451
Celotno besedilo (1,85 MB)

Opis: Magistrsko delo zajema teoretični in empirični del. V teoretičnem delu je zajet pregled literature s področja proučevanja čustev, ki prispevajo pomemben del k vzgoji in razvijanju otroka v odraslo osebnost. Čustva so v razvoju otroka izrednega, če ne celo prvotnega pomena. Učitelj kot pomemben faktor otrokovega življenja k razvoju veliko doprinese. Spremlja ga skozi vzpone in padce, ki se dotikajo tako uspehov kot neuspehov, vezanih na šolo, ob tem spoznava tudi otrokove vrstnike, ki so prav tako pomemben dejavnik otrokovega razvijanja. Na razvojni poti otroku svetuje, mu pomaga in ga usmerja po svojih najboljših močeh. Otrok spoznava, kako se določena čustva izražajo, katera čustva so družbeno sprejemljiva in katera nesprejemljiva. Čustva se nauči uravnavati in kontrolirati. Zaradi nestimulativnega okolja lahko pride tudi do psiholoških stanj, ki otroka ovirajo in mu onemogočajo vključevanje v skupine vrstnikov in razredno okolje. Ena takšnih motenj je anksioznost, ki zajema občutke nelagodja, zaskrbljenosti, strahu in bojazni, da se bo nekaj zgodilo. Takšen otrok še posebej potrebuje učiteljevo pomoč, ki ga bo usmerila na pravo pot in mu zagotovila nemoten razvoj. V nadaljevanju je predstavljena čustvena inteligentnost. V njem je opredeljeno, kaj čustvena inteligentnost je in katera so njena področja. Na razvoj pomembno vplivajo številni dejavniki, posebej velja izpostaviti dednost in okolje. Cilj raziskave je bil sestaviti na strokovnih in znanstvenih spoznanjih osnovano ocenjevalno lestvico, s pomočjo katere bi lahko merili stopnjo razvitosti čustev in čustvene inteligentnosti pri otrocih. S pomočjo izvedene raziskave, pri kateri smo uporabili deskriptivno metodo, smo dobili zanimive rezultate, ki so predstavljeni v nalogi. Neslučajnostni priložnostni vzorec predstavljajo učenci od 1. do 5. razreda. Na podlagi pridobljenih rezultatov smo ovrgli hipotezo, v kateri smo predpostavljali, da med različnimi starostmi otrok obstajajo pomembne razlike. Presenetilo pa je tudi dejstvo, da so glede na izračune aritmetičnih sredin fantje v razvoju pred dekleti.
Ključne besede: Čustva, opredelitev čustev, struktura čustev, zgodnje otroštvo, srednje otroštvo, čustvena inteligentnost, spodbujanje čustvene inteligentnosti.
Objavljeno: 07.10.2015; Ogledov: 620; Prenosov: 144
Celotno besedilo (653,78 KB)

Opis: Diplomsko delo z naslovom Položaj otroka nekoč in danes je sestavljeno iz teoretičnega in empiričnega dela. V teoretičnem delu so predstavljeni pojmi, ki so tesno povezani med seboj. Ti pojmi so: otrok, otroštvo, družina, položaj otrok, pravice in dolžnosti otrok. Poznavanje teh pojmov je tesno povezano s položajem otrok v posameznih družbah, položajem otrok v družini in z modeli družinske vzgoje. V teoretičnem delu sta opisana tudi otrok, otroštvo in družina, ki sta predstavljena v različnih modelih družinske vzgoje, prav tako tudi v posameznih družbah. Otroštvo je pomembno in za vsakogar nepozabno obdobje življenja. V otroštvu se oblikujejo mnoge smernice našega poznejšega razvoja in radi se vračamo vanj, žal seveda le v mislih in spominih. V teoretičnem delu izvemo, da vlogo družine priznavajo vse družbe in kulture, danes in v preteklih obdobjih. Glede vloge in pojmovanja družine obstajajo mnoge razlike. Vloga in sestava družine sta med različnimi kulturami in v različnih zgodovinskih obdobjih nekaj univerzalnega. V vseh kulturah in obdobjih se družina in njeno družinsko življenje pojavlja kot družbena norma, kot vrednota. V empiričnem delu so predstavljeni rezultati raziskave na temo položaj otrok danes. Za raziskovalni instrument smo uporabili anketni vprašalnik, ki sta ga izpolnila 102 starša predšolskih otrok. Zanimalo nas je, kakšen način vzgoje starši uporabljajo pri otroku in kakšen je odnos med starši in otroki. Osredotočili smo se tudi na posamezne vrste družin, ki veljajo za njihovo družino, da bi izvedeli, v kateri model družinske vzgoje sodijo. Prav tako so nas zanimala vzgojna sredstva, ki jih pri vzgoji uporabljajo pa tudi s katerimi dolžnostmi in pravicami se starši strinjajo. Podatke, pridobljene s pomočjo anketnega vprašalnika, smo obdelali s programom SPSS (Statistical Package for the Social Sciences) in jih tabelarično prikazali.
Ključne besede: Dolžnosti otrok, družina, modeli družinske vzgoje, otrok, otrok v posameznih družbah, otroštvo, položaj otroka v družini, pravice otrok, vrste družin, vzgojna sredstva
Objavljeno: 30.10.2015; Ogledov: 2177; Prenosov: 445
Celotno besedilo (424,58 KB)