| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 25
Na začetekNa prejšnjo stran123Na naslednjo stranNa konec
1.
Povezava in primerjava razvoja izvršilnih funkcij in teorije uma v zgodnjem otroštvu
Ana Kljajič, 2020, magistrsko delo

Opis: Izvršilne funkcije in teorija uma sta dva pomembna in povezana konstrukta, ki se začneta dobro razvijati v zgodnjem otroštvu. Namen magistrskega dela je bil raziskati, kako se pri predšolskih otrocih, starih od tri do šest let, razvijajo izvršilne funkcije in teorija uma ter kakšne so razlike med spoloma, in identificirati pomembne prediktorje za teorijo uma oziroma izvršilne funkcije. V raziskavi je sodelovalo 113 predšolskih otrok in enako število njihovih staršev. Uporabljeni merski pripomočki so bili vprašalnik teorije uma za starše, baterija nalog za merjenje teorije uma, vprašalnik BRIEF-P, naloga slikovnega spomina za merjenje delovnega spomina, »Go/No-go« naloga za merjenje inhibicije in dve nalogi za merjenje verbalne fluentnosti. Rezultati pri vseh nalogah in obeh vprašalnikih so bili statistično pomembno višji pri starejših udeležencih, glede na spol pa pri instrumentih ni bilo zaznati statistično pomembnih razlik v rezultatih. Pokazale so se številne pomembne povezave znotraj nalog izvršilnih funkcij in podpodročij vprašalnika BRIEF-P, nekaj pa jih je bilo tudi med obema pripomočkoma. Kot pomembni prediktorji za rezultat pri nalogah in vprašalniku teorije uma so se pokazali starost, verbalna fluentnost, inhibicija in načrtovanje. Za starost se je izkazalo, da je pomemben napovedovalec nekaterih podpodročij vprašalnika BRIEF-P in rezultatov pri nalogah izvršilnih funkcij, medtem kos sta se pri nekaterih nalogah kot pomembna napovednika za rezultate pri nalogah izvršilnih funkcij pokazala še rezultata pri instrumentih za merjenje teorije uma. Tudi rezultati pri vprašalniku BRIEF-P so se izkazali kot pomemben prediktor za rezultate pri vprašalniku teorije uma za starše.
Ključne besede: zgodnje otroštvo, izvršilne funkcije, teorija uma
Objavljeno: 13.11.2020; Ogledov: 311; Prenosov: 90
.pdf Celotno besedilo (1,05 MB)

2.
Vpliv osebnosti na stil vodenja
Amon Lavtar, 2020, diplomsko delo

Opis: Velikokrat v življenju smo slišali izraze, kot so: »ta človek je slab vodja« ali »rojen vodja« in podobno. V zgodovini in dandanes so vodje in šefi ipd. pomemben del življenja v izobraževalnih ustanovah ali v delovnem okolju, vodstvo je eden izmed najpomembnejših dejavnikov, ki vplivajo na to, ali skupinska dejavnost uspe ali propade. V tem diplomskem delu je prikazana raziskava na področju povezave osebnosti s slogom vodenja. Prvi del raziskave predstavlja, kaj sploh je osebnost kot psihološki fenomen in kaj vpliva na človekov razvoj osebnosti. V praktičnem delu je predstavljeno, kakšen vpliv ima osebnost na človekov slog vodenja. Izvedeni so bili intervjuji, prek katerih smo definirali, kako se osebnost vrednoti pri slogu vodenja. Drugačne osebnosti imajo drugače miselne procese in s tem drugačne pristope k motiviranju podrejenih.
Ključne besede: vodstvo, osebnost, otroštvo, vzgoja, psihologija
Objavljeno: 03.11.2020; Ogledov: 85; Prenosov: 17
.pdf Celotno besedilo (428,68 KB)

3.
Pristop k otroku in mladostniku z mejno osebnostno motnjo
Kaja Koštomaj, 2020, diplomsko delo

Opis: Uvod: Mejna osebnostna motnja je kronična psihiatrična motnja, za katero so značilne čustvena nestabilnost, težave v medosebnih odnosih in nadzoru. Raziskave kažejo, da se lahko mejna osebnostna motnja diagnosticira pred 18. letom starosti in da se pri mladih nadaljuje v odraslo dobo. Med strokovnjaki je danes mejna osebnostna motnja še vedno najbolj stigmatizirana diagnoza med osebnostnimi motnjami pri otrocih in mladostnikih. Metode: V teoretičnem delu smo uporabili deskriptivno metodo dela, v empiričnem delu pa smo podatke pridobili s pomočjo vprašalnika, ki ga je rešilo 80 študentov zaključnih letnikov programa zdravstvene nege in 50 medicinskih sester s področja pediatrije. Podatki so bili analizirani s pomočjo Microsoft Excel ter zaradi lažje berljivosti prikazani v odstotkih. Rezultati: Glede na podane rezultate se znanje zdravstvenih delavcev in študentov bistveno ne razlikuje. Pri pristopu smo lahko zaznali odstopanja v znanju tako zdravstvenih delavcev kot študentov. Večina anketiranih je menilo, da je prav, da bi otroku omogočili vso podporo pri neposrednem komuniciranju, pri izpolnjevanju neposrednih nalog in osebnih odgovornosti. Cilj zdravstvene nege in zdravljenja pa je ravno obraten. Vsi stremimo, da bo otrok oz. mladostnik odrasel v samostojno in odgovorno osebo. Razprava: Kljub temu da rezultate ne moremo posploševati, se nam zdi, da so potrebna dodatna izobraževanja v tej smeri. Če želijo medicinske sestre zagotavljati učinkovito nego, se zdi pomembno, da prejmejo boljšo izobrazbo o otrocih in mladostnikih s to motnjo, pa tudi stalno podporo in nadzor, da bi jim pomagali bolje obvladati to težko razvojno skupino.
Ključne besede: otroštvo, adolescenca, osebnostna motnja, zdravstvena nega, pristop
Objavljeno: 30.10.2020; Ogledov: 203; Prenosov: 67
.pdf Celotno besedilo (1022,87 KB)

4.
Razvoj empatije v zgodnjem otroštvu
Janja Leva, 2020, diplomsko delo

Opis: Namen diplomskega dela je raziskati raven empatije pri predšolskih otrocih, ugotoviti razlike med spoloma v izražanju empatije ter ugotoviti, ali obstajajo razlike pri empatiji med otroki, starimi pet in šest let. Raziskava je bila opravljena v vrtcih celjske regije. Sodelovalo je 112 otrok. Raziskavo smo opravili s pomočjo metode intervjuja. Pridobljene podatke smo vstavili in obdelali v programu SPSS. Rezultati glede empatije so pokazali, da večina otrok izraža empatično čustvo, da deklice od dečkov izražajo več empatije in da starejši otroci od mlajših izražajo več empatije.
Ključne besede: empatija, razvoj, slog starševstva, čustva, zgodnje otroštvo
Objavljeno: 27.10.2020; Ogledov: 225; Prenosov: 59
.pdf Celotno besedilo (1,42 MB)

5.
Osveščenost šolskih otrok o nezdravem življenjskem slogu
Urška Zazijal, 2018, diplomsko delo

Opis: Zdrav življenjski slog se razvija celo življenje, njegovi temelji pa se postavijo že v otroštvu. Šolski otroci s prekomerno telesno težo se pogosto srečujejo z zdravstvenimi težavami v otroštvu in kasneje v odrasli dobi. Oblikovanje zdravih navad, spodbujanje zdravega načina življenja in preprečevanje tveganih vedenj v otroštvu lahko pripelje do zmanjšane obolevnosti med prebivalci. Namen zaključnega dela je bilo ugotoviti osveščenost šolskih otrok o nezdravem življenjskem slogu in posledicah le tega.
Ključne besede: prekomerna telesna teža, prehrana, gibanje, spanje, medicinska sestra, primarno zdravstveno varstvo, otroštvo, šola, starši
Objavljeno: 14.01.2019; Ogledov: 513; Prenosov: 101
.pdf Celotno besedilo (787,20 KB)

6.
Značilnosti športne dejavnosti staršev in njihovih otrok na prehodu iz otroštva v adolescenco
Martina Jeršič, 2017, magistrsko delo

Opis: Z magistrskim delom smo želeli analizirati značilnosti in povezanost športne dejavnosti in izobrazbe staršev s športnim udejstvovanjem njihovih otrok na prehodu iz otroštva v adolescenco. Podatki so se zbirali po osnovnih šolah severovzhodne Slovenije v okviru projekta »Sodobni trendi telesnega, gibalnega in osebnostnega razvoja slovenskih osnovnošolcev – socialni status in življenjski stil sta pomembna dejavnika otrokovega življenja«. Podatke o športni dejavnosti otrok in staršev smo pridobili z vprašalnikoma. Prvi je bil namenjen otrokom, drugi pa njihovim staršem. Oba vprašalnika je rešil eden od staršev otroka. Tako smo pridobili podatke o spolu starša in otroka, količini časa (v minutah) in pogostosti (kolikokrat tedensko) ukvarjanja staršev oziroma njihovih otrok s športno dejavnostjo, oblikah športne dejavnosti otrok ter najvišji stopnji izobrazbe matere in očeta. Raziskava je temeljila na neslučajnostnem priložnostnem vzorcu 344 učencev drugega vzgojno-izobraževalnega obdobja, starih 9–11 let, in njihovih staršev. Od tega je bilo 163 deklic in 181 dečkov. Za ugotavljanje razlik v športnem udejstvovanju staršev in njihovih otrok glede na izobrazbeno strukturo staršev je bila uporabljena enosmerna analiza variance (ANOVA). Za ugotavljanje povezanosti posameznih spremenljivk (izobrazba matere, izobrazba očeta, pogostost športnega udejstvovanja matere, pogostost športnega udejstvovanja očeta) s športno dejavnostjo otrok je bila uporabljena regresijska analiza. Statistično značilnost smo ugotavljali na ravni tveganja 0,05 (P ≤ 0,05). Rezultati so pokazali, da obstajajo razlike v športnem udejstvovanju staršev in otrok. Višje izobraženi očetje in matere športni dejavnosti namenijo približno en dan v tednu več kot nižje izobraženi očetje in matere. Hkrati pa očetje namenijo več časa športni dejavnosti (v urah na teden) kot nižje izobraženi očetje. Statistično značilna razlika se kaže v času, ki ga sinovi namenijo športni dejavnosti, glede na izobrazbo staršev. Sinovi očetov in mater z višjo izobrazbo so v povprečju pol ure na dan športno dejavnejši kot sinovi očetov in mater z nižjo izobrazbo. Statistično značilna razlika ne obstaja v času, ki ga hčere namenijo športni dejavnosti, glede na izobrazbo staršev. Ugotovili smo, da izobrazba staršev pojasnjuje športno udejstvovanje dečkov, pri deklicah se kaže statistična značilnost, vendar parametri niso tako izrazit pokazatelj njihovega športnega udejstvovanja.
Ključne besede: razvoj mladostnika, pozno otroštvo, gibalna dejavnost, materialni položaj.
Objavljeno: 08.11.2017; Ogledov: 875; Prenosov: 116
.pdf Celotno besedilo (983,59 KB)

7.
Sodobni pogledi na varstvo otrokovih pravic
Nastja Klein, 2017, magistrsko delo

Opis: V magistrskem delu z naslovom Sodobni pogledi na varstvo otrokovih pravic so predstavljene različne definicije pojmov. To so definicije pojma otrok, otroštvo in otrokove pravice. Te definicije pojmov so med seboj tesno povezane in so se skozi zgodovino tudi ves čas spreminjale. Ugotavljanje definicij teh pojmov, pa je tesno povezano s statusom in položajem otrok skozi zgodovino. Tako je v magistrski nalogi predstavljen tudi položaj otrok v posameznih družbah (v praskupnosti, Antiki, srednjem veku itd.). Da pa lahko razumemo področje otrokovih pravic, so v magistrski nalogi opredeljene definicije pojma otrok, otroštvo ter otrokove pravice, skozi različne poglede, tako slovenskih kot tujih avtorjev, kot tudi skozi zakonodajo. Tako v zgodovini, kot tudi danes, so otroci še vedno žrtve nasilja in otrokove pravice še zmeraj ostajajo odprta in aktualna tema. Otrokom, najšibkejšim družbenim bitjem, pa je seveda namenjeno posebno varstvo in skrb. Otroci imajo danes že status subjekta in ne le več samo objekta pravic. V skladu z njihovo zrelostjo in starostjo, jim pripadajo človekove pravice in temeljne svoboščine, ki so opredeljene v številnih mednarodnih aktih, Ustavi Republike Slovenije ter zakonih. V magistrskem delu so podrobneje predstavljeni tudi nekateri pomembni mednarodni akti.
Ključne besede: Otrok, otroštvo, otrokove pravice, ukrepi države za varovanje koristi otrok, varuh otrokovih pravic, zagovornik.
Objavljeno: 27.09.2017; Ogledov: 901; Prenosov: 214
.pdf Celotno besedilo (636,10 KB)

8.
Teorija uma v zgodnjem otroštvu: validacija vprašalnika za starše
Nika Knez, 2017, magistrsko delo

Opis: Namen pričujoče magistrske naloge je bil preveriti merske značilnosti (zanesljivost, strukturno in sočasno veljavnost) slovenske oblike Vprašalnika teorije uma za starše, ki smo ga v okviru raziskave tudi prevedli in priredili za slovensko populacijo. Gre za novo metodo v merjenju teorije uma, ki presega omejitve tradicionalnih mer teorije uma in se vse bolj uveljavlja na mednarodnem področju. Teorija uma je definirana kot sposobnost pripisovanja mentalnih stanj sebi in drugim ter napovedovanja in razumevanja posameznikovega vedenja na podlagi njegovih mentalni stanj. Rezultati na vzorcu 279 predšolskih otrok kažejo podobno strukturno veljavnost in visoko zanesljivost, kot je značilna za izvorno obliko vprašalnika. Na splošno rezultati faktorske analize podpirajo delitev postavk v tri lestvice (zgodnjo, osnovno in napredno raven teorije uma). Nekaj postavk se ni nasičalo glede na predvidevanja, zato smo za nekatere izmed teh predlagali spremembe v prevodu. Podprli smo tudi enofaktorsko rešitev. Tako enofaktorska kot trifaktorska rešitev sta se pokazali kot psihometrično ustrezni, vendar na podlagi rabe v tujih raziskavah priporočamo uporabo enofaktorske rešitve za splošno populacijo, trifaktorska rešitev pa se je pokazala kot uporabna predvsem pri specifičnih populacijah otrok (motnje avtističnega spektra). Med vedenjskimi nalogami in Vprašalnikom teorije uma se je pokazala statistično pomembna pozitivna povezanost. V raziskavi so predstavljene tudi povezave z nekaterimi demografskimi spremenljivkami. Dobljeni rezultati v splošnem kažejo, da lahko teorijo uma zanesljivo in veljavno merimo s pomočjo ocen staršev in da Vprašalnik teorije uma za starše služi kot dobro merilo za preučevanje teorije uma v slovenskem prostoru.
Ključne besede: teorija uma, zgodnje otroštvo, predšolsko obdobje, faktorska analiza, zanesljivost, veljavnost, vprašalnik za starše
Objavljeno: 19.07.2017; Ogledov: 1839; Prenosov: 366
.pdf Celotno besedilo (1,53 MB)

9.
Socialna sprejetost učencev z in brez dodatne strokovne pomoči v srednjem otroštvu
Tamara Cunk, 2016, magistrsko delo

Opis: Magistrsko delo preučuje socialno sprejetost učencev, še posebej učencev z dodatno strokovno pomočjo. Predstavljen je razvoj učencev s poudarkom na srednjem otroštvu, razred kot socialna skupina, učitelj kot vodja in vpliv na delovanje razreda glede na stil vodenja, socialna sprejetost ter merjenje in prikaz rezultatov sprejetosti. Opisana je sprejetost pri otrocih, ki imajo posebne potrebe, navedene so dejavnosti, ki pripomorejo k izboljšanju odnosov. Namen magistrskega dela je bil predstaviti teoretske koncepte in ugotovitve nekaterih raziskav, skozi katere so avtorji ugotavljali socialno sprejetost, zavzemanje položaja sociometričnega statusa (Frederickson, 2010, Nakken in Pijl, 2002, v Demeter, 2013, Rubin, Bukowski in Laursen, 2011, Horvat in Košir, 2013) ter vključevanje učencev s posebnimi potrebami v redne osnovne šole (McAllister in Hadjir, 2013). Namen je bil tudi izvesti sociometrično preizkušnjo v razredu, v katerem je učenec, ki prejema dodatno strokovno pomoč ter ugotoviti položaj tega učenca ter izvesti intervju z učiteljico, ki poučuje ta razred in ugotoviti njeno zaznavanje učenca s posebnimi potrebami ter pridobiti splošno mnenje o vključenosti ter delu z učenci s posebnimi potrebami. Z deskriptivno in kavzalno-neeksperimentalno metodo so prikazani rezultati, pridobljeni v raziskavi, ki je potekala v četrtem in petem razredu podružnične osnovne šole ter je zajemala skupaj 21 učencev. Vključeni so še razgovori z dvema učiteljicama in spremljevalko gibalno ovirani deklici. Ugotovitve kažejo, da socialna sprejetost učencev ni nujno pogojena s prejemanjem dodatne strokovne pomoči, ampak je odvisna predvsem od primanjkljaja, ki ga imajo. Bolj kot je primanjkljaj povezan z vedenjskimi težavami, manjša je socialna sprejetost učenca.
Ključne besede: srednje otroštvo, socialna sprejetost, sociometrična preizkušnja, dodatna strokovna pomoč, učenci s posebnimi potrebami
Objavljeno: 09.11.2016; Ogledov: 1248; Prenosov: 158
.pdf Celotno besedilo (914,02 KB)

10.
TRENDI IN KONCEPTI V SODOBNEM STARŠEVSTVU
Tadeja Horvat, 2016, magistrsko delo

Opis: Magistrska naloga obravnava trende in koncepte v sodobnem starševstvu. V teoretičnem delu magistrske naloge smo predstavili družino, različne opredelitve in tipologije družine, spremembe in dejavnike spreminjanja družinskega življenja ter vpliv družbenih sprememb na družino. Posebej smo predstavili otroštvo in vzgojo, sociologijo otroštva ter sodobno pojmovanje otroka. Dotaknili smo se tudi fenomena novega očetovstva ter tipologije sodobnih očetov, doživljanje materinstva in na koncu pojmovanja materinstva kot mita. Osrednji del magistrske naloge je namenjen sodobnemu starševstvu. Izpostavili smo starševsko avtoriteto in vzgojne stile, problem toksičnih staršev, značilnosti protektivnega otroštva in fenomen odgovornega starševstva. Dotaknili smo se tudi starševskega nadzora in raziskali vprašanje, ali je izobrazba otrok res merilo uspešnosti družine. Teoretična spoznanja so predstavljala temelje empirične raziskave, ki je predstavljena v drugem delu magistrske naloge. Namen empiričnega dela magistrske naloge je bil proučiti nove trende in koncepte v starševstvu ter primerjati starše učencev treh pomurskih osnovnih šol glede značilnosti starševstva oziroma spopadanja z vzgojnimi izzivi. Empirična raziskava je bila izvedena v juniju 2015 na treh osnovnih šolah v Prekmurju, v njej je sodelovalo 176 staršev učencev sedmega in osmega razreda. Temeljne ugotovitve empirične raziskave so: anketirani starši so redno seznanjeni z vsem, kar zadeva šolo. V strahu pred neuspešnostjo in morebitnimi škodljivimi posledicami svojih odločitev se starši najpogosteje obrnejo po pomoč na druge starše. Anketirani starši usmerjajo otroke pri šolskem delu zaradi skrbi za šolsko uspešnost otroka. Starši vzgajajo po modelu permisivne vzgoje, obenem pa imajo do svojih otrok visoke zahteve.
Ključne besede: družina, sodobno starševstvo, otroštvo, očetovstvo, materinstvo.
Objavljeno: 03.10.2016; Ogledov: 1109; Prenosov: 343
.pdf Celotno besedilo (1,41 MB)

Iskanje izvedeno v 0.31 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici