| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 32
Na začetekNa prejšnjo stran1234Na naslednjo stranNa konec
1.
Vpliv travmatičnih dogodkov iz otroštva na razvoj prestopniškega vedenja : diplomsko delo univerzitetnega študijskega programa Varstvoslovje
Eva Kajbič, 2023, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu smo raziskovali vpliv travmatičnih dogodkov iz otroštva na razvoj prestopniškega vedenja. Travme v otroštvu imajo negativne učinke katerih posledice se kažejo v različnih oblikah. Glavna posledica je navadno razvoj prestopniškega vedenja. Namen diplomskega dela je ugotoviti kakšno vlogo imajo travmatični dogodki iz otroštva na razvoj prestopniškega vedenja in kako se le ti razlikujejo na spol. Uporabili smo deskriptivno metodo dela pri kateri smo naredili pregled literature. Uporabili smo slovensko in angleško literaturo, ki se nanaša na našo temo. Rezultati kažejo, da travmatični dogodki v otroštvu vplivajo na razvoj prestopniškega vedenja ter da se pri spolu pojavljajo razlike. Razlike so vidne predvsem v vrstah travme posledično pa se kažejo tudi v prestopniškem vedenju. Zlorabe v otroštvu puščajo na mladostnikih ogromen vpliv. Ugotovljene so bile razlike med moškimi in ženskami, ki se kažejo v različnem prestopniškem vedenju. Mladostniki, fizično ali spolno zlorabo kažejo v prestopniškem vedenju kot je zloraba psihoaktivnih substanc, uporaba agresije za reševanje problemov, pretepanje svoje družine ter spolno prestopništvo predvsem pri tistih, ki so bili kot otroci spolno zlorabljeni, mladostnice pa posledice travme kažejo kot občutek viktimizacije in zlorabe psihoaktivnih substanc.
Ključne besede: travme, zlorabe, otroštvo, prestopniško vedenje, mladostništvo, diplomske naloge
Objavljeno v DKUM: 07.12.2023; Ogledov: 207; Prenosov: 26
.pdf Celotno besedilo (1,07 MB)

2.
Otrokova jezikovna kompetenca po obdobju šolanja na daljavo : magistrsko delo
Lana Koželj, 2023, magistrsko delo

Opis: Ko je bila razglašena pandemija COVID-19 se je celoten izobraževali proces prestavil pred računalniške ekrane. Otroci so tako imeli manj stika s sovrstniki ter več stika z novimi mediji. Šola krepi govorni razvoj z različnimi dejavnostmi, katerih so otroci teh generacij bili, v večji meri, prikrajšani. Eden izmed načinov preverjanja jezikovne kompetence otrok je pripovedovanje zgodbe. V raziskovalnem delu magistrske naloge smo s pomočjo standardiziranega preizkusa pripovedovanje zgodbe Rokavička preverjali jezikovno kompetenco otrok starih pet in osem let. Zgodbe smo ocenjevali na področju besedišča (število vseh besed in število vseh različnih besed), na področju skladenjske strukture zgodbe (povprečna dolžina povedi, število priredno zloženih povedi, število podredno zloženih povedi, delež enostavčnih povedi, število prirednih veznikov in število podrednih veznikov) ter na področju vsebinske strukture zgodbe (število dogodkov, število zamenjav perspektiv in število izraženih mentalnih stanj 'književnih oseb'). Dobljene rezultate smo kasneje primerjali z rezultati generacij otrok, pri katerih je bil preizkus izveden pred obdobjem zaprtja šol in šolanja na daljavo. Ugotovili smo, da jezikovna zmožnost otrok ob vstopu v šolo in ob koncu prvega triletja, ki so bili vključeni v raziskavo v primerjavi z generacijami otrok pred 'šolanjem na daljavo', ni upadla v tolikšni meri, kot trdi večina učiteljev, večina vzgojiteljev in kot pogosto beremo v medijih. Med rezultati pripovedovanja zgodb se ni pojavilo veliko odstopanja, prav nasprotno na nekaterih področjih so otroci, ki so sodelovali v naši raziskavi, dosegali boljše rezultate kot generacije pred njimi.
Ključne besede: jezikovna kompetenca, zgodnje otroštvo, Preizkus pripovedovanja zgodbe: Rokavička, šolanje na daljavo
Objavljeno v DKUM: 15.09.2023; Ogledov: 201; Prenosov: 27
.pdf Celotno besedilo (1,07 MB)

3.
Mnenje staršev o vplivu epidemije in z njo povezanih omejitev na telesno aktivnost otrok : diplomsko delo
Lara Kovačič, 2023, diplomsko delo

Opis: Namen našega diplomskega dela je podrobneje raziskati mnenje staršev o vplivu zaprtja vrtcev na gibalni status otrok zaradi epidemije. Diplomsko delo je sestavljeno iz teoretičnega in empiričnega dela. V teoretičnem delu je predstavljen gibalni razvoj in nova bolezen covid-19. Natančneje so predstavljene faze gibalnega razvoja, dejavniki gibalnega razvoja, vplivi gibalnih dejavnosti na gibalni razvoj, vloga družine in vrtca pri gibalnem razvoju in pojav nove bolezni covid-19. V empiričnem delu so predstavljeni rezultati in njihova interpretacija raziskave o mnenju staršev o vplivu epidemije in z njo povezanih omejitev na telesno aktivnost otrok. V raziskavi je sodelovalo 247 staršev predšolskih otrok iz različnih regij Slovenije. Pridobljeni podatki nepričakovano pokažejo, da čas epidemije po mnenju staršev ni negativno vplival na gibalni status otrok. Starši so med epidemijo skupaj z otroki namenili več časa gibanju in preživljanju časa v naravi kot pred epidemijo. Največkrat je bilo to gibanje nizke intenzivnosti. Prihodnje raziskave bi se morale osredotočiti na ugotavljanje primernosti telesne aktivnosti za gibalni razvoj, ki jo izbirajo starši.
Ključne besede: gibalni razvoj, zgodnje otroštvo, Covid-19, vrtec
Objavljeno v DKUM: 05.05.2023; Ogledov: 391; Prenosov: 44
.pdf Celotno besedilo (741,91 KB)

4.
Pojav neželenega vedenja učencev in strategije učiteljev za preprečevanje ter spoprijemanje z njim v nižjih razredih osnovne šole : magistrsko delo
Sara Grašič, 2022, magistrsko delo

Opis: V magistrskem delu je naslovljen problem pojavljanja neželenega vedenja v nižjih razredih osnovne šole ter predstavljeni odzivi učiteljev nanje in strategije, ki jih uporabljajo za preprečevanje neželenega vedenja ter strategije, ki jih uporabljajo, ko se neželeno vedenje že pojavi. Namen magistrskega dela je bil tudi raziskati zaznave učiteljev glede pojavnosti neželenega vedenja pri učencih, ki imajo usmeritve v primerjavi z učenci brez usmeritev. Neželeno vedenje se lahko pojavlja zaradi različnih dejavnikov, ti lahko izvirajo iz bioloških osnov, družine, šole ali vpliva vrstnikov. Velik vpliv na pojav neželenega vedenja ima učitelj s svojim stilom vodenja razreda. Pomemben je tudi odnos, ki se razvije med učiteljem in njegovimi učenci. Neželeno vedenje je pogosto povezano z nezmožnostjo samouravnavanja lastnega vedenja, ki je posledica pomanjkanja empatije, slabe samopodobe in občutka nesprejetosti učenca, zato je pomembno, da učitelji v pouk vnašajo elemente socialnega učenja. Raziskava, ki smo jo izvedli s pomočjo intervjuja sedmih učiteljic, ki poučujejo na razredni stopnji, je pokazala, da se učiteljice zavedajo pomembnosti podpornih odnosov znotraj razreda in vnašanja preventivnih ukrepov za preprečevanje neželenega vedenja. Učiteljice v nižjih razredih osnovne šole zaznavajo lažje oblike neželenega vedenja. Raziskava je pokazala, da največ neželenega vedenja zaznavajo pri učencih, ki so usmerjeni kot ADHD ali kot učenci s čustveno-vedenjskimi motnjami. Raziskava njihovega stališča do vključevanja učencev, ki so usmerjeni, je pokazala, da imajo pretežno pozitivna stališča do vključevanja, vendar zaznavajo vsako šolsko leto več odločb o usmeritvah učencev.  
Ključne besede: neželeno vedenje, pozno otroštvo, vodenje razreda, inkluzija, strategije
Objavljeno v DKUM: 09.09.2022; Ogledov: 519; Prenosov: 184
.pdf Celotno besedilo (2,19 MB)

5.
Psihološke značilnosti storilcev intimnopartnerskih umorov : sistematični teoretični pregled
Ema Šumenjak, Tinkara Pavšič Mrevlje, 2022, pregledni znanstveni članek

Opis: Namen prispevka: Intimnopartnerski umor (IPU) je pereč problem, saj predstavlja skoraj vsak sedmi umor na svetu (Stöckl idr., 2013). Psihološke vsebine, ki se konsistentno pojavljajo v literaturi o storilcih intimnopartnerskih umorov, so otroštvo storilcev, motivi, čustvovanje, duševno zdravje in dinamika odnosa med storilcem in žrtvijo. Psiholoških raziskav izključno na to temo ni, manjka pa tudi pregled študij, ki vsaj delno vključujejo psihološke karakteristike IPU. Metode: Sistematični pregled literature smo izvedli z metodo PRISMA in iskanjem v podatkovnih bazah Scopus in PsycARTICLES. Identificirali smo 11 študij, ustreznih za analizo. Ugotovitve: Sinteza pregledanih študij kaže, da zloraba v otroštvu ni povezana z IPU in da je otroštvo storilcev IPU razmeroma konvencionalno. IPU se kaže kot čustvene in ne praktične narave, avtorji pa so kot najpogostejši motiv identificirali prekinitev zveze oziroma namen prekinitve zveze. Študije poročajo o pomembnem deležu storilcev IPU, ki imajo duševne motnje, vendar odstotki med študijami zelo nihajo. Neenotni so tudi rezultati glede predhodnega nasilja v razmerju – nekateri poročajo o storilcih, ki so pred umorom izvajali nasilje nad svojo intimno partnerko, drugi pa, da takega nasilja ni bilo. Omejitve/uporabnost raziskave: Članek daje vpogled v do sedaj znane psihološke značilnosti storilcev IPU, kar lahko služi kot podlaga za prihodnje raziskovanje. V prispevku so poudarjene pomanjkljivosti raziskav in predlagane raziskovalne vsebine za premostitev leteh. Izvirnost/pomembnost prispevka: Prispevek je izviren, saj se je večina sistematičnih pregledov tematike IPU do sedaj osredotočala na bolj očitne dejavnike tveganja za IPU, ki so širši od psiholoških.
Ključne besede: intimnopartnerski umor, storilci, psihologija, motivi, otroštvo, čustvovanje
Objavljeno v DKUM: 17.08.2022; Ogledov: 482; Prenosov: 32
URL Povezava na datoteko
Gradivo ima več datotek! Več...

6.
Povezanost med samoregulacijo in psihosocialnimi težavami v obdobju zgodnjega otroštva : magistrsko delo
Nastasja Urankar, 2022, magistrsko delo

Opis: Zgodnje učenje samoregulacijskih veščin vodi v optimalen razvoj otroka. Otrok s pomočjo samoregulacije uravnava svoja čustva, misli in vedenja. Slabše samoregulacijske veščine in negativne izkušnje v zgodnjem otroštvu pa lahko prispevajo k pojavu psihosocialnih težav. Samoregulacija in psihosocialne težave sta pomembna konstrukta, ki se razvijata v obdobju zgodnjega otroštva. Namen magistrske naloge je preučiti povezanost med samoregulacijo in psihosocialnimi težavami predšolskih otrok glede na njihov spol in starost. V raziskavi je sodelovalo 129 predšolskih otrok in enako število njihovih staršev. Uporabljena merska pripomočka sta bila Vprašalnik o prednostih in težavah − SDQ, s katerim preverjamo izraženost psihosocialnih težav in Vprašalnik o izvršilnih funkcijah − BRIEF-P, ki ga uporabljamo za oceno posameznikove samoregulacije. Rezultati so pokazali, da se samoregulacija in psihosocialne težave v obdobju zgodnjega otroštva medsebojno povezujejo. Statistično pomembne razlike so se pokazale v izraženosti samoregulacije glede na spol; deklice so imele v primerjavi z dečki višje izraženo samoregulacijo. V raziskavi nismo ugotovili statistično pomembne razlike v izraženosti samoregulacije med mlajšimi in starejšimi otroki. Statistično pomembno so se s starostjo povezovale le nekatere dimenzije samoregulacije. Raziskava ni pokazala statistično pomembne razlike med spoloma v izraženosti psihosocialnih težav. Ugotovljena pa je bila statistično pomembna razlika med mlajšimi in starejšimi otroki v izraženosti psihosocialnih težav. Z raziskavo smo poglobili vpogled v pomembnost optimalnega razvoja samoregulacijskih veščin, ki otroku pomagajo, da lažje premagajo psihosocialne težave in izražajo več prosocialnega vedenja.
Ključne besede: zgodnje otroštvo, samoregulacija, izvršilne funkcije, psihosocialne težave, prosocialno vedenje.
Objavljeno v DKUM: 05.08.2022; Ogledov: 591; Prenosov: 126
.pdf Celotno besedilo (1,55 MB)

7.
Analiza izvedbe temeljnih gibalnih spretnosti v zgodnjem otroštvu : magistrsko delo
Larisa Oblak Vrešak, 2022, magistrsko delo

Opis: Gibanje je osnova za otrokov celostni razvoj. Najbogatejše in največje možnosti za optimalen razvoj gibanja ima otrok v zgodnjem otroštvu. Usvojeni gibalni vzorci predstavljajo osnovo za kasnejše, kompleksnejše spretnosti. Temeljne gibalne spretnosti so osnovni mehanizem za gibanje in vsebujejo stabilnostne spretnosti, lokomotorne in manipulativne. Če želimo popolnoma in celovito razumeti otrokov razvoj, je proučevanje in poznavanje značilnosti ter dejavnikov, ki nanj vplivajo, ključnega pomena. Namen magistrske naloge je bil ugotoviti nekatere značilnosti usvajanja temeljnih gibalnih spretnosti v zgodnjem otroštvu in primerjati uspešnost teh glede na starost ter spol. V raziskavo je bilo vključenih 322 otrok, obeh spolov, starih od 5 do 9 let. Izvedbo temeljnih gibalnih spretnosti smo preverili s pomočjo standardiziranega protokola, uporabljenega v drugih študijah. Raziskava je pokazala, da se s starostjo povečuje stopnja obvladanja izbranih temeljnih gibalnih spretnosti, kjer je bilo vidno, da se največ kazalcev usvoji pri pet- in sedemletnikih. Iz rezultatov, ki smo jih pridobili, smo ugotovili, da so v povprečju v skupnem seštevku vseh temeljnih gibalnih spretnosti dečki dosegali boljše rezultate kot deklice. Razlike so se pokazale pri seštevku manipulacijskih spretnosti, kjer so bili uspešnejši dečki, deklice pa so dosegale boljše obvladovanje lokomotornih gibanj. Poznavanje osnovnih značilnosti rasti in razvoja je predpogoj za načrtovanje ter pripravo ustreznih in kvalitetnih gibalnih vsebin.
Ključne besede: Gibalni razvoj, temeljne gibalne spretnosti, zgodnje otroštvo, razlika med spoloma.
Objavljeno v DKUM: 25.05.2022; Ogledov: 742; Prenosov: 182
.pdf Celotno besedilo (471,67 KB)

8.
Pomen okoljskih dejavnikov za izbiro učenčevih prostočasnih športnih aktivnosti : magistrsko delo
Ina Pivljakovič, 2021, magistrsko delo

Opis: Namen raziskave je bil ugotoviti, katere prostočasne aktivnosti so najbolj pogoste in kateri okoljski dejavniki so pomembni za izbiro prostočasnih aktivnosti učencev od 4. do 9. razreda na mestnih in vaških osnovnih šolah ter ali se ponudba prostočasnih aktivnosti v mestu in na vasi razlikuje. Anketiranje je potekalo na petih osnovnih šolah v Sloveniji, in sicer na OŠ Voličina, na OŠ Jakobski Dol, na OŠ Lenart, na OŠ Bojana Ilicha Maribor in na OŠ Mladika Ptuj. Raziskava je bila izvedena na vzorcu 221 učencev 2. in 3. vzgojno-izobraževalnega obdobja. Podatke za raziskavo smo pridobili s pomočjo spletnega anketnega vprašalnika in jih obdelali v računalniškem programu SPSS. V raziskavi sta uporabljeni deskriptivna in kavzalno-neeksperimentalna metoda. Rezultati raziskave so pokazali, da se pojavljajo razlike v ponudbi prostočasnih aktivnosti med mestom in podeželjem. Prav tako se med starostnimi skupinami pojavijo razlike v vrsti prostočasnih aktivnosti, saj se interes z leti spreminja. Urejenost infrastrukture je v mestih in na vaseh ustrezna in ne predstavlja problema za obiskovanje aktivnosti. Učenci 2. in 3. vzgojno-izobraževalnega obdobja še vedno največ prostega časa namenijo športnim aktivnostim.
Ključne besede: učenci, srednje in pozno otroštvo, pomen gibanja, zunanji dejavniki, organizirane aktivnosti
Objavljeno v DKUM: 17.11.2021; Ogledov: 753; Prenosov: 53
.pdf Celotno besedilo (2,20 MB)

9.
Povezava in primerjava razvoja izvršilnih funkcij in teorije uma v zgodnjem otroštvu
Ana Kljajič, 2020, magistrsko delo

Opis: Izvršilne funkcije in teorija uma sta dva pomembna in povezana konstrukta, ki se začneta dobro razvijati v zgodnjem otroštvu. Namen magistrskega dela je bil raziskati, kako se pri predšolskih otrocih, starih od tri do šest let, razvijajo izvršilne funkcije in teorija uma ter kakšne so razlike med spoloma, in identificirati pomembne prediktorje za teorijo uma oziroma izvršilne funkcije. V raziskavi je sodelovalo 113 predšolskih otrok in enako število njihovih staršev. Uporabljeni merski pripomočki so bili vprašalnik teorije uma za starše, baterija nalog za merjenje teorije uma, vprašalnik BRIEF-P, naloga slikovnega spomina za merjenje delovnega spomina, »Go/No-go« naloga za merjenje inhibicije in dve nalogi za merjenje verbalne fluentnosti. Rezultati pri vseh nalogah in obeh vprašalnikih so bili statistično pomembno višji pri starejših udeležencih, glede na spol pa pri instrumentih ni bilo zaznati statistično pomembnih razlik v rezultatih. Pokazale so se številne pomembne povezave znotraj nalog izvršilnih funkcij in podpodročij vprašalnika BRIEF-P, nekaj pa jih je bilo tudi med obema pripomočkoma. Kot pomembni prediktorji za rezultat pri nalogah in vprašalniku teorije uma so se pokazali starost, verbalna fluentnost, inhibicija in načrtovanje. Za starost se je izkazalo, da je pomemben napovedovalec nekaterih podpodročij vprašalnika BRIEF-P in rezultatov pri nalogah izvršilnih funkcij, medtem kos sta se pri nekaterih nalogah kot pomembna napovednika za rezultate pri nalogah izvršilnih funkcij pokazala še rezultata pri instrumentih za merjenje teorije uma. Tudi rezultati pri vprašalniku BRIEF-P so se izkazali kot pomemben prediktor za rezultate pri vprašalniku teorije uma za starše.
Ključne besede: zgodnje otroštvo, izvršilne funkcije, teorija uma
Objavljeno v DKUM: 13.11.2020; Ogledov: 1249; Prenosov: 202
.pdf Celotno besedilo (1,05 MB)

10.
Vpliv osebnosti na stil vodenja
Amon Lavtar, 2020, diplomsko delo

Opis: Velikokrat v življenju smo slišali izraze, kot so: »ta človek je slab vodja« ali »rojen vodja« in podobno. V zgodovini in dandanes so vodje in šefi ipd. pomemben del življenja v izobraževalnih ustanovah ali v delovnem okolju, vodstvo je eden izmed najpomembnejših dejavnikov, ki vplivajo na to, ali skupinska dejavnost uspe ali propade. V tem diplomskem delu je prikazana raziskava na področju povezave osebnosti s slogom vodenja. Prvi del raziskave predstavlja, kaj sploh je osebnost kot psihološki fenomen in kaj vpliva na človekov razvoj osebnosti. V praktičnem delu je predstavljeno, kakšen vpliv ima osebnost na človekov slog vodenja. Izvedeni so bili intervjuji, prek katerih smo definirali, kako se osebnost vrednoti pri slogu vodenja. Drugačne osebnosti imajo drugače miselne procese in s tem drugačne pristope k motiviranju podrejenih.
Ključne besede: vodstvo, osebnost, otroštvo, vzgoja, psihologija
Objavljeno v DKUM: 03.11.2020; Ogledov: 800; Prenosov: 61
.pdf Celotno besedilo (428,68 KB)

Iskanje izvedeno v 0.22 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici