| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 53
Na začetekNa prejšnjo stran123456Na naslednjo stranNa konec
1.
Kakovost življenja preživelih odraslih po raku v otroštvu
Ana Mlakar, 2022, diplomsko delo

Opis: Uvod: Znano je, da diagnoza rak in zdravljenje v obdobju otroštva pustita vsakemu posamezniku posledice, tako na telesnem področju kot tudi na področju duševnega funkcioniranja. Namen zaključnega dela je raziskati kakovost življenja preživelih odraslih po raku v otroštvu. Metode: Izvedli smo kvalitativno raziskavo, v kateri je sodelovalo 8 preživelih odraslih po prebolelem raku v otroštvu. Podatke smo zbrali z uporabo delno strukturiranega intervjuja in terenskih zapisov. Zbrane podatke smo analizirali s pomočjo kvalitativne metode analize besedila. Rezultati: Na podlagi analize intervjujev smo identificirali glavno kategorijo Različna področja kakovosti življenja preživelih odraslih po prebolelem raku v otroštvu, katera je sestavljena iz šestih kategorij in enaindvajsetih podkategorij. Preživeli odrasli imajo zaradi poznih posledic zdravljenja več izzivov na področju fizičnega zdravja (brazgotine, recidivi, pozni stranski učinki zdravljenja) in duševnega zdravja (slaba samopodoba, občutki manjvrednosti in nesprejemanja, podoživljanje bolezni, močne čustvene reakcije) ter na področju izobraževanja in kariere (težave pri zaposlitvi, nerazumevanje, negativno vrednotenje, samodokazovanje). Zadovoljni so s kakovostjo življenja na socialnem področju (podporni in poglobljeni odnosi), skrbijo za svoje zdravje (zdrav življenjski slog) in življenje doživljajo kot dragoceno. Razprava in sklep: Kakovost življenja odraslih, ki so preboleli raka v otroštvu, je še dokaj neraziskana. Ugotovitve zaključnega dela sovpadajo z ugotovitvami drugih avtorjev, ki so izvajali raziskave na sorodno tematiko. Naša priporočila za prihodnje raziskovanje so obširnejše raziskave ali primerjave več starostnih skupin, vključitev različnih diagnoz raka ter načinov in posledic zdravljenja, ki bi lahko zajemalo tudi podporne skupine, in v povezavi z zgoraj omenjenimi dejavniki nova odkritja stopnje kakovosti življenja prebolelih.
Ključne besede: otroški rak, ozdravljeni od raka, posledice zdravljenja, kvaliteta življenja
Objavljeno v DKUM: 18.10.2022; Ogledov: 540; Prenosov: 58
.pdf Celotno besedilo (1,02 MB)

2.
Modularni otroški vrtec na Studencih v Mariboru : magistrsko delo
Zarja Zidarič, 2022, magistrsko delo

Opis: V Mariboru je bila gradnja stanovanjskih objektov do nedavnega v zatišju, kar je ustvarilo velik stanovanjski problem. Zaradi tega se je v zadnjih letih začela pospešena gradnja večstanovanjskih objketov z namenom zagotovitve novih stanovanj. Eno izmed območij, kjer se je začelo eksponentno graditi, so Studenci. Zaradi količine novih stanovanj in s tem na novo priseljenih družin na to območje se pojavi problem kapacitet že obstoječih vrtcev, zaradi česar je treba zasnovati nov otroški vrtec, ki bo zagotavljal prostor za čim večje število otrok. Nov vrtec otroku ne bo predstavljal le zgradbe, v kateri bo preživljal čas. Zgradba vrtca bo s svojo drugačno arhitekturno zasnovo otroku nudila spoznavanje in raziskovanje matematičnih vsebin predšolskega obdobja.
Ključne besede: modularnost, otroški vrtec, Studenci, Maribor, arhitektura, matematika, geometrija
Objavljeno v DKUM: 26.09.2022; Ogledov: 541; Prenosov: 275
.pdf Celotno besedilo (90,35 MB)

3.
Otroški regionalni center Čakovec: zasnova arhitekture in parkovnih površin : magistrsko delo
Lea Sačar, 2022, magistrsko delo

Opis: Namen izdelave magistrske naloge temelji na stvarni potrebi po gradnji Otroškega regionalnega centra za otroke s posebnimi potrebami v Čakovcu, ki bo pokrival območje severozahodnega dela Republike Hrvaške. Število otrok, ki imajo katero od oblik telesne ali duševne motnje in imajo potrebo po posebnem, dodatnem in/ali individualnem programu dela, je vsak dan večje oz. obstaja velik delež otrok, ki jim ni omogočen potreben posebni program dela, vzgoje, izobraževanja in/ali rehabilitacije. Na podlagi izvedenih raziskav, prostorskih analiz in podatkov ter na podlagi teoretičnega dela te naloge, v katerem so obravnavane teme vzgoje, izobraževanja in rehabilitacije otrok s posebnimi potrebami, in teme načrtovanja prostora za otroke s posebnimi potrebami, je predstavljena idejna urbanistično-arhitekturna rešitev Otroškega regionalnega centra Čakovec in pripadajočih površin. Na predvidenem območju, v južnem delu mesta Čakovec, je zasnovani park 'Martane', znotraj katerega so umeščeni prostori Otroškega regionalnega centra. Novi Otroški regionalni center Čakovec je zasnovan kot center vzgoje in rehabilitacije otrok s posebnimi potrebami. Idejni urbanistično-arhitekturni načrt je zasnovan kot odgovor na družbene in prostorske težave širšega prostora. Pomanjkanje javnih in zelenih površin, športno-rekreacijskih površin ter storitvenih dejavnosti, in vse to v prostoru pretežno stanovanjskih sosesk, nagovarja k načrtovanju odprtega, uporabnega in vsem dostopnega prostora, ki bo omogočil vse potrebne vsebine in dejavnosti, ki v tem prostoru manjkajo. Kot del parka 'Martane', poleg Otroškega regionalnega centra, zasnovane so dodatne storitveno-trgovske vsebine ter nova športno-rekreacijska cona in cone otroških igrišč, namenjene otrokom in igri otrok na prostem v naravnem okolju. Zasnovane so parkovne površine, ki bodo omogočale bivanje vsem uporabnikom novega prostora, ne glede na fizično oviranost ali starostno skupino.
Ključne besede: arhitektura, otroški center, parkovne površine, otroci s posebnimi potrebami, Čakovec
Objavljeno v DKUM: 14.06.2022; Ogledov: 1053; Prenosov: 318
.pdf Celotno besedilo (87,96 MB)

4.
Glasba za otroške zbore skladatelja Tomaža Habeta : magistrsko delo
Saša Borec, 2021, magistrsko delo

Opis: Magistrsko delo z naslovom Glasba za otroške zbore skladatelja Tomaža Habeta govori o življenju in delu slovenskega skladatelja Tomaža Habeta. V prvem delu so raziskani pomembni mejniki v skladateljevem življenju ter osebe, ki so vplivale nanj na njegovi ustvarjalni poti, različna področja delovanja, saj se je skladatelj poleg skladanja ukvarjal tudi s poustvarjanjem in pedagoškim delom ter širok opus del za različne sestave. Drugi del magistrske naloge predstavlja pomemben del skladateljevega ustvarjanja, ki ga je posvetil otrokom in mladini. Predstavljena so teoretična izhodišča za razvoj glasbenih sposobnosti, ki jih otroci pridobijo ob prepevanju otroških pesmi ter pomen skladateljevega dela, ki je s svojimi deli pomagal glasbeno izobraziti generacije otrok. Sledi predstavitev vseh skladateljevih zbirk za otroške zbore, kjer je poseben poudarek na podrobnejši analizi njegove najnovejše izdane zbirke Zvezdice, zvezde, sonce, planeti.
Ključne besede: Tomaž Habe, otroški zbori, analiza glasbenih zbirk
Objavljeno v DKUM: 15.11.2021; Ogledov: 638; Prenosov: 99
.pdf Celotno besedilo (7,30 MB)

5.
OTROŠKA GLASBA V NAKUPOVALNIH CENTRIH
Simona Žvikart, 2010, diplomsko delo

Opis: V odnos otroka do glasbe je potrebno vložiti veliko truda in motivacije, tako otroku privzgajamo kultivirano poslušanje. Otroka skušamo naučiti poslušati glasbo v skoncentriranih urah dneva. Tudi v nakupovalnih centrih vse več slišimo otroško glasbo in smo priča otroškim glasbenim prireditvam. V teoretičnem delu diplomskega dela je predstavljenih nekaj znanih glasbenih pevk, ki izvajajo pesmi za otroke ter moja glasbena pot, ki jo ustvarjam skupaj z možem Markom Repnikom. Hkrati je na kratko predstavljena tudi ponudba glasbenih prireditev za otroke v nakupovalnih centrih in cilji glasbe. V empiričnem delu predstavljamo raziskavo, ki smo jo izvedli z anketnim vprašalnikom na vzorcu stotih odraslih. Želeli smo ugotoviti, ali otroške prireditve pripeljejo v nakupovalni center več ljudi oz. ali se ti znova vračajo. Rezultati so pokazali, da odrasli največ prihajajo v center na prireditev z otroki starimi med 5 in 8 let. Ugotovili smo, da se odrasli z deklicami večkrat odločajo za obisk centrov, med odstotkom sodelovanja dečkov in deklic na prireditvi pa ni razlike. Vzroke za to lahko iščemo v našem vzorcu, ki je premalo številčen, saj je znano, da se deklice v večjem številu vključujejo v glasbene dejavnosti, denimo tudi v šoli v pevske zbore, plesne skupine …
Ključne besede: otroška glasba, nakupovalni center, otroške prireditve, otroški glasbeni ustvarjalci, glasba.
Objavljeno v DKUM: 02.12.2020; Ogledov: 682; Prenosov: 65
.pdf Celotno besedilo (8,14 MB)

6.
Neobvezno cepljenje predšolskih otrok
Janja Šmigoc, 2020, diplomsko delo

Opis: Pomembno vlogo pri cepljenju predšolskih otrok ima medicinska sestra, saj ima prav ona prvi stik s starši v otroški posvetovalnici. Starši vse več berejo, se posvetujejo z drugimi starši, prijatelji in sorodniki ter pridobivajo informacije, zato je zelo pomembno, da jim medicinska sestra razloži pomen neobveznega cepljenja. Z raziskavo smo ugotavljali ozaveščenost staršev o neobveznem cepljenju in ali bi se starši odločili za neobvezno cepljenje, če to ne bi bilo plačljivo.
Ključne besede: Medicinska sestra, predšolski otroci, neobvezno cepljenje, neželeni stranski učinki, otroški dispanzer.
Objavljeno v DKUM: 01.12.2020; Ogledov: 874; Prenosov: 116
.pdf Celotno besedilo (776,31 KB)

7.
8.
Idejna zasnova otroškega muzeja v Mariboru
Sanja Stojnšek, 2019, magistrsko delo

Opis: Cilj magistrskega dela je predstaviti otroški muzej in razviti njegovo idejno zasnovo. Muzej, ki bi bil v prvi vrsti namenjen otrokom, bi bil v Mariboru. S tem bi mesto dobilo dodatno vrednost, hkrati pa bi se povečala turizem in število obiskovalcev, ne le otrok, ampak tudi družin. V uvodnem delu so predstavljena muzeološka izhodišča in muzej, v nadaljevanju pa smo se posvetili otroškemu muzeju in njegovemu razvoju v Sloveniji in Evropi. V Sloveniji je edini otroški muzej v Celju, Hermanov brlog. Zaradi nove družbene vloge muzejev so se v našem prostoru mnogi splošni muzeji začeli ozirati tudi na otroke. V ta namen so razvili programe, ki so namenjeni najmlajšim obiskovalcem. Otroški muzej se od ostalih muzejev razlikuje po tem, da je njegovo bistvo učenje skozi igro, posledično so aktivnosti zasnovane na način, da pri otrocih vzbujajo radovednost. Otroški muzeji ne nudijo le učenja, temveč predstavljajo pomemben prostor, kjer lahko družine kvalitetno preživljajo prosti čas. V drugem delu smo razvili zasnovo otroškega muzeja. Oblikovan je idejni koncept razstav, programov in zbirk, skozi katere bi potekalo aktivno učenje in spoznavanje, ki bi ga izvajali muzejski pedagogi ali kustosi. Njihova primarna naloga bi bila, da bi pri mladih obiskovalcih na zanimiv, igriv in privlačen način spodbujali zavest o kulturni, naravni in umetniški dediščini. V idejno zasnovo sta vpeljana oba muzeološka koncepta, tako tradicionalni kot tudi sodobni. To se nam je zdelo smiselno, saj daje prav preplet konceptov otrokom možnost, da poleg spoznavanja novih dejstev sodelujejo v raznih aktivnostih. Da bi otroški muzej deloval uspešno, je treba upoštevati tudi učna sredstva, metode in oblike dela, ki se spreminjajo glede na starost obiskovalcev.
Ključne besede: otroški muzej, muzejska pedagogika, zbirke, razstave, programi.
Objavljeno v DKUM: 23.10.2019; Ogledov: 1269; Prenosov: 114
.pdf Celotno besedilo (3,97 MB)

9.
Marketinški načrt širitve dejavnosti Gledališke skupine Dobrova
Tina Zuljan, 2019, diplomsko delo

Opis: Gledališka skupina Dobrova obstaja z namenom uresničevanja svojega poslanstva, preko katerega prispeva k razvoju in dostopnosti ljubiteljske gledališke kulture. Omenjeni skupini zaradi skupnih interesov po gledališkem ustvarjanju in druženju svoj prosti čas posvečajo amaterski gledališčniki. Znotraj okvirov omejenih finančnih sredstev skrbijo za ustvarjanje, uprizarjanje in organiziranje gledaliških predstav ter abonmaja. Polna gledališka dvorana in zadovoljno občinstvo, ki se rado vrača v gledališče, predstavljata za gledališko skupino najvišje merilo uspeha in motivacijo za nadaljnje delovanje. Zaznan trend zniževanja števila obiskovalcev gledaliških predstav na Dobrovi ogroža dolgoročno delovanje gledališke skupine in predstavlja glavni motiv za ukrepanje. Brez obiskovalcev gledaliških predstav bi bilo delovanje gledališke skupine brez pomena. Enega možnih ukrepov člani gledališke skupine Dobrova vidijo v širitvi dejavnosti gledališke skupine z uvedbo otroškega abonmaja. Otroci, prebivajoči v občini Dobrova - Polhov Gradec, nimajo možnosti obiskovanja otroškega abonmaja v domačem kraju. Omogočanje zgodnjega stika otrok z gledališčem bi pomenilo nadgradnjo poslanstva gledališke skupine in hkrati pestrejše kulturno dogajanje v občini Dobrova – Polhov Gradec. Raziskava želja, pričakovanj, zanimanja in navad potencialnih obiskovalcev ter izdelava marketinškega načrta za uvedbo nove storitve otroškega abonmaja omogoča ovrednotenje smotrnosti nove storitve in določitev temeljev za njeno lansiranje in kakovostno izvedbo. Zaradi omejenih finančnih sredstev gledališke skupine, konkurence v smislu drugih oblik preživljanja prostega časa, vedno »zahtevnejših« obiskovalcev gledališča, potrebe po inovativnosti, pomanjkanja znanja, časa, angažiranosti prostovoljcev in številčnih deležnikov je načrtovanje pomembno orodje za obstoj in razvoj gledališke skupine Dobrova ter s tem kulturnih vrednot prebivalcev občine in bližnjih okoliških krajev.
Ključne besede: marketing, neprofitne organizacije, ljubiteljska kultura, ljubiteljska gledališka skupina, otroški abonma.
Objavljeno v DKUM: 13.06.2019; Ogledov: 1093; Prenosov: 67
.pdf Celotno besedilo (895,56 KB)

10.
Pevski zbor kot obogatitvena dejavnosti v vrtcu
Nina Pušenjak, 2019, diplomsko delo

Opis: Delo v vrtcu me navdaja s pozitivnimi občutki, novimi izzivi in priložnostmi. Eden od izzivov je pevski zbor. Ker me glasba spremlja že od malih nog, sem se odločila, da bo to tema mojega zaključnega dela. V svoji praksi sem opazila veliko pomanjkanja glasbe v vrtcu. Ne le petja, tudi spoznavanja instrumentov, plesa, igranja na instrumente ter spoznavanja novosti v svetu glasbe. Iz literature je razvidno, da glasba otroku pomaga pri razvoju, izražanju, pridobivanju besednega zaklada in posluha, prav tako k boljši interakciji med vrstniki. Otroci v predšolskem času so za glasbo zelo dovzetni. Naša naloga je, da jim petje približamo na njim razumljiv način, saj ga bodo le tako vzljubili. Pomembno je, da ima otrok glasbo in petje rad. Za to je potrebna motivacija, pohvala, vztrajnost in vnema do dela. Tudi otroci morajo razumeti, da je pevska dejavnost obveznost, pri kateri se je potrebno marsikaj naučiti, ne le peti. Kot zborovodja je potrebno paziti, da so glasba, besedilo in melodija predstavljeni celostno ter na njim razumljiv način in da so za otrokovo starostno obdobje primerni. Predšolsko obdobje je obdobje razvoja, pridobivanja znanja in izkušenj za šolo, obdobje otroštva in tudi učenja. Pomemben del otrokovega razvoja z glasbo so tudi starši in družina, saj doma spoznajo svoje prve melodije in pesmi. Glasbena dejavnost v vrtcu je oblika pedagoške dejavnosti, s katero otroci rastejo čez predšolsko v šolsko obdobje, saj jih glasba tudi izven vrtca spremlja povsod iz drugih zvočnih medijev. Prav zato je to dejavnost v vrtcu in šolah potrebno obogatiti, dopolniti in negovati.
Ključne besede: Otroški pevski zbor, glasbeno-didaktične igre, priprava na petje, poustvarjalno petje, vzgojitelj kot zborovodja, pevski nastop.
Objavljeno v DKUM: 10.05.2019; Ogledov: 1207; Prenosov: 192
.pdf Celotno besedilo (1,40 MB)

Iskanje izvedeno v 0.18 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici