| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 49
Na začetekNa prejšnjo stran12345Na naslednjo stranNa konec
1.
OTROŠKA GLASBA V NAKUPOVALNIH CENTRIH
Simona Žvikart, 2010, diplomsko delo

Opis: V odnos otroka do glasbe je potrebno vložiti veliko truda in motivacije, tako otroku privzgajamo kultivirano poslušanje. Otroka skušamo naučiti poslušati glasbo v skoncentriranih urah dneva. Tudi v nakupovalnih centrih vse več slišimo otroško glasbo in smo priča otroškim glasbenim prireditvam. V teoretičnem delu diplomskega dela je predstavljenih nekaj znanih glasbenih pevk, ki izvajajo pesmi za otroke ter moja glasbena pot, ki jo ustvarjam skupaj z možem Markom Repnikom. Hkrati je na kratko predstavljena tudi ponudba glasbenih prireditev za otroke v nakupovalnih centrih in cilji glasbe. V empiričnem delu predstavljamo raziskavo, ki smo jo izvedli z anketnim vprašalnikom na vzorcu stotih odraslih. Želeli smo ugotoviti, ali otroške prireditve pripeljejo v nakupovalni center več ljudi oz. ali se ti znova vračajo. Rezultati so pokazali, da odrasli največ prihajajo v center na prireditev z otroki starimi med 5 in 8 let. Ugotovili smo, da se odrasli z deklicami večkrat odločajo za obisk centrov, med odstotkom sodelovanja dečkov in deklic na prireditvi pa ni razlike. Vzroke za to lahko iščemo v našem vzorcu, ki je premalo številčen, saj je znano, da se deklice v večjem številu vključujejo v glasbene dejavnosti, denimo tudi v šoli v pevske zbore, plesne skupine …
Ključne besede: otroška glasba, nakupovalni center, otroške prireditve, otroški glasbeni ustvarjalci, glasba.
Objavljeno: 02.12.2020; Ogledov: 94; Prenosov: 14
.pdf Celotno besedilo (8,14 MB)

2.
Neobvezno cepljenje predšolskih otrok
Janja Šmigoc, 2020, diplomsko delo

Opis: Pomembno vlogo pri cepljenju predšolskih otrok ima medicinska sestra, saj ima prav ona prvi stik s starši v otroški posvetovalnici. Starši vse več berejo, se posvetujejo z drugimi starši, prijatelji in sorodniki ter pridobivajo informacije, zato je zelo pomembno, da jim medicinska sestra razloži pomen neobveznega cepljenja. Z raziskavo smo ugotavljali ozaveščenost staršev o neobveznem cepljenju in ali bi se starši odločili za neobvezno cepljenje, če to ne bi bilo plačljivo.
Ključne besede: Medicinska sestra, predšolski otroci, neobvezno cepljenje, neželeni stranski učinki, otroški dispanzer.
Objavljeno: 01.12.2020; Ogledov: 46; Prenosov: 19
.pdf Celotno besedilo (776,31 KB)

3.
4.
Idejna zasnova otroškega muzeja v Mariboru
Sanja Stojnšek, 2019, magistrsko delo

Opis: Cilj magistrskega dela je predstaviti otroški muzej in razviti njegovo idejno zasnovo. Muzej, ki bi bil v prvi vrsti namenjen otrokom, bi bil v Mariboru. S tem bi mesto dobilo dodatno vrednost, hkrati pa bi se povečala turizem in število obiskovalcev, ne le otrok, ampak tudi družin. V uvodnem delu so predstavljena muzeološka izhodišča in muzej, v nadaljevanju pa smo se posvetili otroškemu muzeju in njegovemu razvoju v Sloveniji in Evropi. V Sloveniji je edini otroški muzej v Celju, Hermanov brlog. Zaradi nove družbene vloge muzejev so se v našem prostoru mnogi splošni muzeji začeli ozirati tudi na otroke. V ta namen so razvili programe, ki so namenjeni najmlajšim obiskovalcem. Otroški muzej se od ostalih muzejev razlikuje po tem, da je njegovo bistvo učenje skozi igro, posledično so aktivnosti zasnovane na način, da pri otrocih vzbujajo radovednost. Otroški muzeji ne nudijo le učenja, temveč predstavljajo pomemben prostor, kjer lahko družine kvalitetno preživljajo prosti čas. V drugem delu smo razvili zasnovo otroškega muzeja. Oblikovan je idejni koncept razstav, programov in zbirk, skozi katere bi potekalo aktivno učenje in spoznavanje, ki bi ga izvajali muzejski pedagogi ali kustosi. Njihova primarna naloga bi bila, da bi pri mladih obiskovalcih na zanimiv, igriv in privlačen način spodbujali zavest o kulturni, naravni in umetniški dediščini. V idejno zasnovo sta vpeljana oba muzeološka koncepta, tako tradicionalni kot tudi sodobni. To se nam je zdelo smiselno, saj daje prav preplet konceptov otrokom možnost, da poleg spoznavanja novih dejstev sodelujejo v raznih aktivnostih. Da bi otroški muzej deloval uspešno, je treba upoštevati tudi učna sredstva, metode in oblike dela, ki se spreminjajo glede na starost obiskovalcev.
Ključne besede: otroški muzej, muzejska pedagogika, zbirke, razstave, programi.
Objavljeno: 23.10.2019; Ogledov: 402; Prenosov: 31
.pdf Celotno besedilo (3,97 MB)

5.
Marketinški načrt širitve dejavnosti Gledališke skupine Dobrova
Tina Zuljan, 2019, diplomsko delo

Opis: Gledališka skupina Dobrova obstaja z namenom uresničevanja svojega poslanstva, preko katerega prispeva k razvoju in dostopnosti ljubiteljske gledališke kulture. Omenjeni skupini zaradi skupnih interesov po gledališkem ustvarjanju in druženju svoj prosti čas posvečajo amaterski gledališčniki. Znotraj okvirov omejenih finančnih sredstev skrbijo za ustvarjanje, uprizarjanje in organiziranje gledaliških predstav ter abonmaja. Polna gledališka dvorana in zadovoljno občinstvo, ki se rado vrača v gledališče, predstavljata za gledališko skupino najvišje merilo uspeha in motivacijo za nadaljnje delovanje. Zaznan trend zniževanja števila obiskovalcev gledaliških predstav na Dobrovi ogroža dolgoročno delovanje gledališke skupine in predstavlja glavni motiv za ukrepanje. Brez obiskovalcev gledaliških predstav bi bilo delovanje gledališke skupine brez pomena. Enega možnih ukrepov člani gledališke skupine Dobrova vidijo v širitvi dejavnosti gledališke skupine z uvedbo otroškega abonmaja. Otroci, prebivajoči v občini Dobrova - Polhov Gradec, nimajo možnosti obiskovanja otroškega abonmaja v domačem kraju. Omogočanje zgodnjega stika otrok z gledališčem bi pomenilo nadgradnjo poslanstva gledališke skupine in hkrati pestrejše kulturno dogajanje v občini Dobrova – Polhov Gradec. Raziskava želja, pričakovanj, zanimanja in navad potencialnih obiskovalcev ter izdelava marketinškega načrta za uvedbo nove storitve otroškega abonmaja omogoča ovrednotenje smotrnosti nove storitve in določitev temeljev za njeno lansiranje in kakovostno izvedbo. Zaradi omejenih finančnih sredstev gledališke skupine, konkurence v smislu drugih oblik preživljanja prostega časa, vedno »zahtevnejših« obiskovalcev gledališča, potrebe po inovativnosti, pomanjkanja znanja, časa, angažiranosti prostovoljcev in številčnih deležnikov je načrtovanje pomembno orodje za obstoj in razvoj gledališke skupine Dobrova ter s tem kulturnih vrednot prebivalcev občine in bližnjih okoliških krajev.
Ključne besede: marketing, neprofitne organizacije, ljubiteljska kultura, ljubiteljska gledališka skupina, otroški abonma.
Objavljeno: 13.06.2019; Ogledov: 447; Prenosov: 43
.pdf Celotno besedilo (895,56 KB)

6.
Pevski zbor kot obogatitvena dejavnosti v vrtcu
Nina Pušenjak, 2019, diplomsko delo

Opis: Delo v vrtcu me navdaja s pozitivnimi občutki, novimi izzivi in priložnostmi. Eden od izzivov je pevski zbor. Ker me glasba spremlja že od malih nog, sem se odločila, da bo to tema mojega zaključnega dela. V svoji praksi sem opazila veliko pomanjkanja glasbe v vrtcu. Ne le petja, tudi spoznavanja instrumentov, plesa, igranja na instrumente ter spoznavanja novosti v svetu glasbe. Iz literature je razvidno, da glasba otroku pomaga pri razvoju, izražanju, pridobivanju besednega zaklada in posluha, prav tako k boljši interakciji med vrstniki. Otroci v predšolskem času so za glasbo zelo dovzetni. Naša naloga je, da jim petje približamo na njim razumljiv način, saj ga bodo le tako vzljubili. Pomembno je, da ima otrok glasbo in petje rad. Za to je potrebna motivacija, pohvala, vztrajnost in vnema do dela. Tudi otroci morajo razumeti, da je pevska dejavnost obveznost, pri kateri se je potrebno marsikaj naučiti, ne le peti. Kot zborovodja je potrebno paziti, da so glasba, besedilo in melodija predstavljeni celostno ter na njim razumljiv način in da so za otrokovo starostno obdobje primerni. Predšolsko obdobje je obdobje razvoja, pridobivanja znanja in izkušenj za šolo, obdobje otroštva in tudi učenja. Pomemben del otrokovega razvoja z glasbo so tudi starši in družina, saj doma spoznajo svoje prve melodije in pesmi. Glasbena dejavnost v vrtcu je oblika pedagoške dejavnosti, s katero otroci rastejo čez predšolsko v šolsko obdobje, saj jih glasba tudi izven vrtca spremlja povsod iz drugih zvočnih medijev. Prav zato je to dejavnost v vrtcu in šolah potrebno obogatiti, dopolniti in negovati.
Ključne besede: Otroški pevski zbor, glasbeno-didaktične igre, priprava na petje, poustvarjalno petje, vzgojitelj kot zborovodja, pevski nastop.
Objavljeno: 10.05.2019; Ogledov: 374; Prenosov: 84
.pdf Celotno besedilo (1,40 MB)

7.
Osveščenost strašev o pomenu cepljenja otrok proti pnevmokoknim okužbam
Tajda Garmut, 2019, diplomsko delo

Opis: Teoretična izhodišča: Veliko vlogo pri odločanju staršev o cepljenju svojih otrok ima diplomirana medicinska sestra. Starši vse več raziskujejo, berejo, se pogovarjajo in se tako vsakodnevno srečujejo z različnimi mnenji glede cepljenja. Veliko staršev meni, da je cepljenje nepotrebno. Ne samo to, menijo celo, da je nesprejemljivo, da so nekatera cepljenja obvezna. Potrebno pa se je zavedati, da smo s cepljenjem izkoreninili smrtonosne bolezni. Raziskovalna metode: Za teorijo smo uporabili deskriptivno metodo dela. V raziskavi smo uporabili kvantitativno metodologijo ter izvedli anketo. Raziskovalni vzorec je zajemal 54 staršev predšolskih otrok, ki smo jih anketirali v enem iz med zdravstvenih domov na Koroškem. Rezultate smo obdelali s programom Excel in jih podali opisno in grafično. Rezultati: Ugotovili smo, da so starši dovolj osveščeni s strani zdravstvenega osebja, a še vedno dobro ne poznajo pomena cepljenja otrok proti pnevmokoknim okužbam. Vendar so se kljub temu v več kot 50 % odločili za cepljenje proti tem okužbam. Diskusija in zaključek: Pomembno je, da starši zaupajo osebnim zdravnikom svojih otrok in seveda diplomiranim medicinskim sestram. Menimo, da je boljša kot kurativa preventiva. Za slednjo veliko pripomore cepljenje, saj za nekatere bolezni zdravilo še ne obstaja.
Ključne besede: vloga diplomirane medicinske sestre, otroški dispanzer, posvetovalnica, precepljenost, neželeni stranski učinki
Objavljeno: 15.03.2019; Ogledov: 592; Prenosov: 129
.pdf Celotno besedilo (776,90 KB)

8.
Vmesni model za izvajanje plesne umetnosti v vrtcu
Vesna Geršak, Vid Lenard, 2012, izvirni znanstveni članek

Opis: Prispevek prikazuje model vmesne poti (angl. midway model) za izvajanje plesne umetnosti v vrtcu, ki združuje dva pola, pedagoški (procesni) model in model profesionalnega učenja plesa. Pedagoški model je osnovan na procesu kot najpomembnejšem elementu plesnega ustvarjanja in večinoma izključuje končni rezultat. Model profesionalnega učenja plesa pa ima objektivne cilje in je naravnan na rezultat plesno koreografijo, ki je v večini primerov že vnaprej sestavljena in ne dopušča participacije otrok. V prispevku oba modela povežemo z rezultati raziskave o stanju na področju plesne vzgoje v slovenskih vrtcih in ugotovitvami pri delu z izrednimi študenti ter vzgojitelji v vrtcu. Predstavljene so smernice, ki združujejo dva nasprotna modela, pedagoškega in profesionalnega; interpretiramo jih s cilji in izvajanjem kurikula za vrtce na področju plesa. Zaključujemo, da je za kakovostno izvajanje plesne umetnosti v predšolskem obdobju ključno povezovanje obeh modelov, saj le na tak način plesne dejavnosti otroku nudijo raziskovanje, podoživljanje, izražanje, ustvarjanje, upodabljanje, izvajanje, estetsko izkušnjo in zadovoljstvo ob zaključku procesa ter predstavitvi svojega ustvarjanja drugim. Na ta način plesna umetnost otroku nudi razvoj na kognitivnem, čustveno-socialnem in psihomotoričnem področju.
Ključne besede: predšolska vzgoja, predšolski otroci, otroški vrtci, plesna umetnost, ples
Objavljeno: 12.10.2017; Ogledov: 375; Prenosov: 87
.pdf Celotno besedilo (336,38 KB)
Gradivo ima več datotek! Več...

9.
Stališča vzgojiteljev do zgodnje pismenosti v Sloveniji
Darija Skubic, 2012, pregledni znanstveni članek

Opis: Članek se loteva problematike zgodnje pismenosti v Sloveniji. Obsega dva dela. V prvem delu sta opredeljena pojma pismenost (historično) in zgodnja pismenost. V nadaljevanju je prikazano pojmovanje predopismenjevanja v Kurikulumu za vrtce in nekatere usmeritve, ki jih na tem področju v vrtcu predvidevata evropska izobraževalna politika (OECD, 2001, 2002, 2006) in Bela knjiga v vzgoji in izobraževanju (2011). V drugem delu je predstavljena raziskava, v kateri so zbrana stališča vzgojiteljev iz devetih naključno izbranih slovenskih vrtcev do posameznih trditev o zgodnji pismenosti v Sloveniji in njihovi predlogi za izboljšanje trenutnega stanja na področju zgodnje pismenosti. Sklepne ugotovitve prinašajo nekatere usmeritve za izboljšanje jezikovne prakse v slovenskih vrtcih na področju zgodnje pismenosti.
Ključne besede: predšolska vzgoja, predšolski otroci, otroški vrtci, zgodnja pismenost
Objavljeno: 03.10.2017; Ogledov: 393; Prenosov: 61
.pdf Celotno besedilo (158,79 KB)
Gradivo ima več datotek! Več...

10.
Opazovanje in spremljanje glasbenega razvoja - priložnost, da prisluhnemo otroku kot kompetentnemu glasbeniku
Bogdana Borota, 2012, pregledni znanstveni članek

Opis: Pomembna vloga odraslega v vrtcu je načrtovanje in spremljanje razvoja in učenja otrok. Prav povezava med tema dvema vlogama odraslega prispeva k dvigu ravni kakovosti vzgojno-izobraževalnega dela. Praksa spremljanja glasbenega razvoja in učenja še ni sistematično raziskana, zato so v prispevku na teoretični ravni obravnavani in kasneje na primerih pojasnjeni ključni elementi spremljanja zgodnjega glasbenega razvoja otrok. Aplikativnost teorije se kaže tudi v oblikovanih postavkah opazovalnih list, ki bi jih veljalo v praksi preizkušati in razvijati. Nadalje sta nakazani tudi (1) razlika v raznovrstnosti dokumentacijskega gradiva pri opazovanju in spremljanju ter (2) povezava med spremljanjem in nadaljnjim načrtovanjem kurikula na področju glasbe. Namen raziskave, predstavljene v prispevku, pa je ugotoviti stanje na področju opazovanja in spremljanja glasbenega razvoja s posebnim poudarkom na ugotavljanju pogostosti in tehnikah beleženja opazovanj. Rezultati, pridobljeni na vzorcu 810 strokovnih delavcev iz slovenskih vrtcev, kažejo, da se vzgojitelji ocenjujejo kot pomemben dejavnik pri spodbujanju glasbenega razvoja otrok in da v tej vlogi dokumentirajo glasbeni razvoj otrok v vrtcu. Vendar je spremljanje premalo sistematično in pogosto, da bi lahko sklepali na njegovo učinkovitost v povezavi z načrtovanjem procesno-razvojnega modela glasbenega učenja in poučevanja.
Ključne besede: predšolska vzgoja, predšolski otroci, otroški vrtci, glasbena vzgoja, glasbeni razvoj, glasba
Objavljeno: 22.09.2017; Ogledov: 612; Prenosov: 107
.pdf Celotno besedilo (254,25 KB)
Gradivo ima več datotek! Več...

Iskanje izvedeno v 0.25 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici