1. Uglasbitev izbranih otroških pesmi Neže Maurer : magistrsko deloNeža Pavlovič, 2023, magistrsko delo Opis: Za učence razredne stopnje smo želeli ustvariti kakovostne avtorske uglasbitve otroških pesmi in glasbeno pravljico. Predstavimo pesnico Nežo Mauer, njeno poezijo za otroke in mladino ter nekatere dosedanje uglasbitve otroških pesmi na avdio zapisu in v notnem gradivu. Naštejemo najvidnejše slovenske skladatelje otroških pesmi, predstavimo glavne značilnosti v besedilu, vsebini, obliki, ritmu, melodiji, tempu, dinamiki, artikulaciji in izrazu, instrumentalni spremljavi ter otroškem obsegu. Zapišemo definicije glasbene pravljice, opišemo besedilo in glasbo v glasbeni pravljici, ključne razlike med glasbeno pravljico in pravljico z glasbo, navedemo nekaj primerov znanih pravljic ter obravnavamo cilje poslušanja in izvajanja glasbene pravljice. Predstavimo zbirko Beli muc avtorice Neže Maurer in lastne avtorske uglasbitve desetih izbranih pesmi iz zbirke. Pri vsaki pesmi analiziramo besedilo in glasbo ter dodamo notni zapis pesmi; posebej vokalni part in vokal s spremljavo za kitaro. Avtorska glasbena pravljica Janekovo popotovanje je zapisana v pripovedni obliki. Učitelj jo tako lahko v celoti izvede sam, na Youtubu so na voljo tudi posnetki vseh desetih pesmi. V poglavju Samorefleksija osvetlimo potek ustvarjalnega procesa, zadnje poglavje pa predstavlja strokovna recenzija pesmi in glasbene pravljice. V prilogo smo dodali scenarij za dramsko uprizoritev glasbene pravljice, v kateri sodelujejo učenci.
Ključne besede: otroške pesmi, glasbena analiza, uglasbitve pesmi, glasbena pravljica, Neža Maurer
Objavljeno v DKUM: 10.02.2023; Ogledov: 787; Prenosov: 115
 Celotno besedilo (4,17 MB) |
2. Revija Ciciban poje in pleše nekoč in danesTamara Frank, 2020, diplomsko delo Opis: Glasba izjemno vpliva na otrokov celostni razvoj in z revijo Ciciban poje in pleše otroku omogočimo, da glasbo doživi in se z njo izrazi. Izredno pomembna je kulturna vzgoja, ki jo z revijo prenašamo na otroke, saj je v teh časih niso deležni v tolikšni meri, kot bi jo morali. Otroci z nastopom pridobivajo samozavest, veselje po končani reviji, ko starši otroke pričakajo s ponosom, je nepopisno lepo. Želimo si, da bi revija Ciciban poje in pleše delovala še mnogo let za prihodnje generacije.
Diplomska naloga je razdeljena na teoretični in empirični del.
V teoretičnem delu smo se osredotočili na predstavitev glasbenih dejavnosti v vrtcu, pevskega zbora kot obogatitveno dejavnost ter predstavitev razvoja revije Ciciban poje in pleše od samega začetka, od leta 1970 do danes.
V empiričnem delu smo raziskali, katere pesmi so se prepevale na reviji ter kako revija vpliva na delo vzgojiteljev v mariborskih vrtcih. Ugotovili smo, da so skozi vsa leta prevladovale pesmi skladatelja Janeza Bitenca, v prvih 30. letih tudi Janeza Kuharja ter v zadnjih 20. letih pesmi Tomaža Habeta. Veliko so se prepevale slovenske ljudske pesmi in pesmi Mire Voglar. Skozi leta je repertoar pesmi postal zelo širok, pojavljale so se pesmi različnih slovenskih in tujih skladateljev ter tuje ljudske pesmi. Ugotovili smo, da imajo v večini enot po mariborskih vrtcih obogatitvene dejavnosti v obliki pevskega zbora in plesne skupine. Vzgojitelji z otroki veliko prepevajo in plešejo, kar je v vrtcu izredno pomembno. Revija Ciciban poje in pleše pozitivno vpliva na delo vzgojiteljev v vrtcih.
Ključne besede: glasbene dejavnosti v vrtcu, otrokov razvoj, otroške pesmi, pevski zbor, revija Ciciban poje in pleše
Objavljeno v DKUM: 18.02.2021; Ogledov: 1338; Prenosov: 91
Celotno besedilo (1,43 MB) |
3. Priredbe prleških ljudskih pesmi za Orffova glasbila in vidiki skupnega muziciranjaAleš Lubi, 2016, diplomsko delo Opis: Diplomsko delo je sestavljeno iz teoretičnega in praktičnega dela. V teoretičnem delu so na kratko opisane značilnosti slovenske ljudske glasbe. Predstavljene so značilnosti Prlekije in narečne, melodične, ritmične ter tekstovne značilnosti prleške ljudske pesmi. Navedeni so tudi zbiralci in ohranjevalci ljudske glasbe v Prlekiji. V nadaljevanju so opisana Orffova glasbila in temeljni vidiki skupnega muziciranja. V zadnjem poglavju, ki predstavlja uvod v praktični del diplome, so analizirani štirje prleški ljudski napevi: Dere sen jaz mali bija, Naš mujcek je ša v Rogatec po sol, Mi pa mamo štir kote in Jaz bi lušten bija, če bi meo štrument. Za te napeve so napisane tudi priredbe in njihove analize. Praktični del zajema koncertni nastop.
Ključne besede: ljudska glasba, prleške ljudske pesmi, skupno muziciranje, Orffova glasbila, otroške pesmi, Prlekija
Objavljeno v DKUM: 21.09.2016; Ogledov: 2327; Prenosov: 381
Celotno besedilo (5,05 MB) |
4. Življenje in delo skladatelja Franja LuževičaUroš Sagadin, 2016, diplomsko delo Opis: Diplomsko delo predstavlja skladatelja in glasbenega pedagoga Franja Luževiča, njegovo življenjsko pot in glasbeno ustvarjanje. V njegovem glasbenem opusu so pomembne pesmi za otroški in mladinski zbor, ki so v diplomskem delu tudi posamezno opisane. Ob tem sta podrobno raziskana in opisana tudi Requiem in Slovenska maša na čast sv. Ceciliji kot njegovi največji in najpomembnejši glasbeni deli.
Ključne besede: Franjo, Luževič, otroške pesmi, mladinske pesmi, maša, requiem
Objavljeno v DKUM: 12.09.2016; Ogledov: 1951; Prenosov: 301
Celotno besedilo (45,96 MB) |
5. UČENJE NEMŠČINE S POMOČJO NEMŠKIH OTROŠKIH PESMI V 1. RAZREDU DEVETLETNE OSNOVNE ŠOLEAlexandra Ferlič, 2012, diplomsko delo Opis: V diplomski nalogi je predstavljen koncept poučevanja tujega jezika s pomočjo pesmi. V teoretičnem delu je osvetljena povezava med glasbo in jezikom, predstavljene so raziskave in mnenja avtorjev o načinu in učinkovitosti uporabe pesmi pri pouku tujega jezika. Prav tako je povzeta izvedba 20-urne interesne dejavnosti, ki je bila izvedena v prvem razredu osnovne šole, pri kateri so se učenci naučili šest nemških otroških pesmi. V empiričnem delu smo preverjali mnenja učencev 1. razreda OŠ o zaznavanju pouka nemščine kot interesne dejavnosti s pomočjo pesmic, zaznavanje teh učencev o glasbenih dejavnostih, vključenih v pouk nemščine, njihovo jezikovno znanje neposredno po zaključeni dvajseturni interesni dejavnosti ter pridobljeno glasbeno znanje pesmic pri pouku nemščine, s pomočjo preizkusa znanja po pretečenih 9 mesecih, in sicer z namenom preveriti kvaliteto izvedbe interesne dejavnosti v nemščini in pridobljenega besedišča. Rezultati raziskave kažejo, da je mnenje učencev o zaznavanju pouka nemščine kot interesne dejavnosti s pomočjo pesmic pozitivno, da učenci glasbene dejavnosti, vključene v pouk nemščine, prav tako zaznavajo kot pozitivne, da je bilo jezikovno znanje učencev po zaključeni dvajseturni interesni dejavnosti na ustreznem nivoju ter da kaže pridobljeno glasbeno znanje pesmi pri pouku nemščine po pretečenih 9 mesecih še vedno pozitivne učinke.
Ključne besede: tuji jezik, glasba, otroške pesmi, nemščina, interesna dejavnost
Objavljeno v DKUM: 16.05.2012; Ogledov: 5123; Prenosov: 428
Celotno besedilo (2,38 MB) |
6. PRILJUBLJENOST DEL JANEZA BITENCA V PRVEM TRILETJU OSNOVNE ŠOLEVesna Kotnik, 2011, diplomsko delo Opis: Pri pouku glasbene vzgoje je pomembno, da izbiramo kvalitetno glasbo, pa naj bo za izvajanje, poslušanje ali za glasbeno ustvarjanje. V prvem triletju se nadaljuje razvoj elementarnih glasbenih sposobnosti, kot sta melodični in ritmični posluh. Zato moramo ustvariti primerno glasbeno okolje. Vsega tega se je zavedal tudi Janez Bitenc. Da bi otrokom omogočil idealno glasbeno vzgojo, je začel pisati pesmice za predšolske otroke in otroke v prvih letih osnovne šole. Bitenc velja za utemeljitelja sistematične glasbene vzgoje. Napisal je množico kvalitetnih pesmic in glasbenih pravljic za otroke, ki jih je prilagodil njihovemu glasbenemu razvoju. Namen diplomske naloge je bil ugotoviti stopnjo priljubljenosti in poznavanje pesmic Janeza Bitenca med učenci prvega triletja osnovne šole, predvsem med učenci drugega in tretjega razreda. V raziskavo so bili vključeni učenci drugih in tretjih razredov OŠ Vojnik, s podružnicami v Socki, Novi Cerkvi in Šmartnem, OŠ Frankolovo in OŠ Dobrna. Vzorec je bil izenačen, 100 učencev drugega in 100 učencev tretjega razreda. Pri raziskovanju sta bili uporabljeni deskriptivna in kavzalna neeksperimentalna metoda empiričnega pedagoškega raziskovanja. Rezultati so bili pridobljeni z anketnim vprašalnikom in primerno obdelani s pomočjo računalniškega programa SPSS. Rezultati so pokazali, da učenci Janeza Bitenca dobro poznajo, stopnja priljubljenosti njegovih pesmic pa je zelo visoka.
Ključne besede: Janez Bitenc, izdana literatura, otrok v prvem triletju, značilnosti otroške pesmi, literarna vsebina, glasbena podoba, zmožnosti petja, glasbeni razvoj.
Objavljeno v DKUM: 04.09.2011; Ogledov: 3205; Prenosov: 738
Celotno besedilo (2,19 MB) |
