1. Spoznavanje tangrama z uporabo slikanice : diplomsko deloUrška Oblonšek, 2022, diplomsko delo Opis: V diplomskem delu z naslovom Spoznavanje tangrama s pomočjo slikanice smo predstavili povezovanje dveh kurikularnih področij: matematike in jezika. Kot lahko razberemo že iz naslova diplomske naloge, smo ob pomoči slikanice na to temo spoznavali matematično igro tangram. V teoretičnem delu naloge smo najprej predstavili samo področje matematike v vrtcu, vlogo vzgojitelja ter okolja. Poudarek smo namenili medpodročnemu povezovanju, predvsem matematike in jezika, ki je v tej nalogi ključnega pomena ter tangram, s katerim smo izvajali tudi vse dejavnosti v praktičnem delu naloge. Ker sodi tangram pod področje geometrije, smo nekaj besed namenili tudi temu področju matematike, dotaknili pa smo se tudi didaktičnih pripomočkov pri matematiki ter matematičnim igram. Skozi celotno diplomsko delo smo predstavili pomen medpodročnega povezovanja matematike in jezika, pri čemer smo uporabili kot izhodišče otroško slikanico Grandfather's Tang story oz. Zgodba dedka Tanga. V praktičnem delu smo pripravili dejavnosti in jih izvedli v Vrtcu Otona Župančiča Slov. Bistrica na enoti Zg. Ložnica. Glavni cilj naše dejavnosti je bil, da otroci s pomočjo otroške slikanice spoznajo tangram ter se ga skozi dejavnosti naučijo tudi uporabljati. Dejavnosti smo izvedli v heterogeni skupini otrok, starih od 3 do 5 let. V drugem delu praktičnega dela smo s pomočjo tabel predstavili ugotovitve, do katerih smo prišli med izvedbo matematičnih dejavnosti. Ugotovitve so pokazale, da so bili starejši otroci uspešnejši od mlajših, pri vseh pa se je izkazalo, da je bila matematična zgodba dobra podlaga in motivacija za izvedbo načrtovanih matematičnih dejavnosti.
Ključne besede: matematika, medpodročno povezovanje, tangram, otroška slikanica
Objavljeno v DKUM: 11.07.2023; Ogledov: 392; Prenosov: 84
 Celotno besedilo (2,10 MB) |
2. Tiflodidaktični pripomočki na temo slikanice Sovica Oka : magistrsko deloŠpela Rožanc, 2022, magistrsko delo Opis: Magistrsko delo z naslovom Tiflodidaktični pripomočki na temo slikanice Sovica Oka je sestavljeno iz teoretičnega in praktičnega dela. V teoretičnem delu smo predstavili vid ter okvare vida, razvoj slepih in slabovidnih otrok, čute pri slepih in slabovidnih, vključitev slepih in slabovidnih otrok v vrtec, opismenjevanje slepih in slabovidnih, tipne slikanice ter otroško igro in njen pomen. V praktičnem delu smo izdelali tipno slikanico Sovica Oka ter štiri tiflodidaktične igre. Namen izdelave magistrskega dela je bil pridobiti izdelek, ki bo otrokom v predšolskem obdobju pomagal pri zgodnjem opismenjevanju v brajici in razvoju ter treningu tipa ter vida slepih in slabovidnih otrok. Tiflodidaktične pripomočke smo preizkusili v praksi na domu dveh uporabnikov ter pri videčih predšolskih otrocih. Pripomočke smo evalvirali na osnovi strukturiranega opazovanja in ocenjevalne lestvice za vsak pripomoček posebej. Na podlagi rezultatov smo ugotovili, da je zgodba Sovica Oka predstavljena zanimivo in tipno razumljivo. Pri vseh tiflodidaktičnih pripomočkih so upoštevane tipne zakonitosti, pripomočki so izdelani kakovostno ter funkcionalno in so primerni za slepe in slabovidne otroke.
Ključne besede: slepi in slabovidni, tiflodidaktični pripomočki, Sovica Oka, predšolski otroci, otroška igra, tipna slikanica
Objavljeno v DKUM: 16.09.2022; Ogledov: 819; Prenosov: 226
Celotno besedilo (5,45 MB) |
3. Otroška proza Andreja Rozmana RozeKlavdija Vogrin, 2020, magistrsko delo Opis: V magistrskem delu so analizirana otroška prozna dela sodobnega ustvarjalca Andreja Rozmana Roze. Andrej Rozman Roza je pisatelj, pesnik, dramatik in igralec. Je vsestranski sodobni ustvarjalec, ki s svojim humorjem in stilom pisanja navdušuje otroke, mladino in odrasle. Njegova dela so kakovostna in izvirna, zato je dobitnik mnogih nagrad.
V začetnem delu magistrskega dela je predstavljen Andrej Rozman Roza in njegova biografija.
V jedrnem delu magistrskega dela so analizirana vsa prozna dela Andreja Rozmana Roze po metodi analiziranja iz dela Poetika slikanice (2013) Dragice Haramije in Janje Batič. Razdeljena so v dve skupini glede na oblikovne značilnosti: slikanice: Krava, ki jo je pasel Mihec (1999), Balon velikan (2001), Najbolj dolgočasna knjiga na svetu (2001) in O začaranem žabcu (2019), in ilustrirane knjige: Skrivnost špurkov (1997), Kako je Oskar postal detektiv (2007), Gospod Filodendron (2011), Gospod Filodendron in Marsovci (2011), Gospod Filodendron in nogomet (2012), Čofli (2012) in Predpravljice in popovedke (2015). Dela so razdeljena še na podskupine glede na književno vrsto.
Analizirano je vsako delo posebej, v zaključku so skupne točke in ugotovitve povezane v smiseln zaključek.
Ključne besede: Andrej Rozman Roza, otroška proza, slikanica, ilustrirana knjiga, pravljica, kratka fantastična zgodba, fantastična pripoved, realistična kratka zgodba, humor, strip.
Objavljeno v DKUM: 30.07.2020; Ogledov: 2293; Prenosov: 290
Celotno besedilo (744,98 KB) |
4. Prevajanje lastnih imen - otroška literaturaSara Marčun, 2015, diplomsko delo Opis: Diplomsko delo je teoretičnega značaja, saj so v njem razloženi sledeči termini: prevajanje, prevod in vloga prevajalca. Prevajanje je proces prenosa podatkov iz enega v drug jezik, prevod pa je izdelek prevajanja. Prevajalec pa je opredeljen kot producent prevoda.
Posebno poglavje je namenjeno lastnim imenom in njihovemu prevajanju. S pomočjo različnih avtorjev in strokovnega gradiva so opredeljena lastna imena in predstavljeni načini prevajanja le-teh. V sklop lastnih imen sodijo osebna imena, geografska poimenovanja, vzdevki, imena stvarnih danosti (npr. imena teles, časopis itd.) …
V nadaljevanju diplomskega dela sta opredeljeni mladinska in otroška književnost ter so izpostavljene zvrsti, ki jih otroška književnost zajema. Znotraj tega poglavja je navedeno mnenje V. Cerarja, da se prevajalec ali prevajalka velikokrat odloči za priredbo in ne prevod. Prevajalec naj se bi po Cerarjevih besedah poosebil s ciljno publiko. Omeni tudi, da je dobro in hkrati slabo, če se prevajalec začetnik loti prevajanja otroške literature; dobro plat pripisuje dejstvu, da se mlad prevajalec še dobro spominja otroštva ali pa ima majhne otroke, s katerimi se lahko poistoveti. Pozitivno pri mladem prevajalcu je tudi kršenje določenih norm. Slabo stran prevajalca začetnika pa pripisuje njegovi neizkušenosti in okornosti.
V nadaljevanju so predstavljena obdobja branja; od predbralnega obdobja otroka do mladostništva. Otroku v predbralnem obdobju je po besedah švicarskega psihologa, filozofa ter naravoslovca, Jean-a Piaget-a ter avtoricam dela »Pogledi na mladinsko literaturo« Marjane Kobe in Savine Zwitter (22. prevajalski Zbornik društva slovenskih prevajalcev »PREVAJANJE otroške in mladinske književnosti«) pomembna nazornost; otrok mora imeti možnost, da se lahko osredotoči na eno stvar. Ne potrebuje abstraktne ravni, saj je ne more razumeti, temveč potrebuje preprosto strukturirano delo, znotraj katerega se ne izgublja. Otrok se torej v predbralnem obdobju osredotoča le na eno stvar in to je v večini primerov »slika«. Imena ga ne zanimajo, zato je tudi težko določiti mejo, kdaj se otrok začne za ime zanimati ter v kolikšni meri mu je ime pomembno. Znotraj enake starosti se namreč otroci zanimajo za različne stvari, imajo različne sposobnosti in zmožnosti.
Ključne besede: lastna imena, otroška literatura, prevajanje lastnih imen, slikanica, prevod, priredba.
Objavljeno v DKUM: 25.10.2016; Ogledov: 2311; Prenosov: 238
Celotno besedilo (727,95 KB) |
