| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 16
Na začetekNa prejšnjo stran12Na naslednjo stranNa konec
1.
Prevajanje lastnih imen v izbranih delih klasične in sodobne otroške književnosti
Barbika Jamnikar Cerar, 2020, magistrsko delo

Opis: Lastnih imen načeloma naj ne bi prevajali, imajo pa imena književnih junakov otroške književnosti pogosto opisni pomen in izražajo osebnostne lastnosti ali živalsko vrsto. Zato je pri tej vrsti prevajanja treba prilagoditi lastno ime, če želimo doseči enak učinek, kot ga je imel izvirnik. V magistrskem delu smo se osredinili na primerjalno analizo pri prevajanju enodelnih in večdelnih lastnih imen klasične in sodobne otroške književnosti. V teoretičnem delu smo opisali karakteristike otroške književnosti in kako jo prevajati, nato pa smo definirali lastna imena in podrobneje raziskali strategije za prevajanje lastnih imen. Pri analizi smo uporabili strategije za prevajanje lastnih imen L. Fernandesa. V empiričnem delu smo analizirali 1000 lastnih imen, ki smo jih iskali v književnih delih avtorjev, kot so F. Baum, L. Carrol, F. Salten, P. Travers, M. Auer, C. Funke, J. Lacey, D. Reiche, S. Voake, idr. Zanimalo nas je, katere prevajalske strategije so bile uporabljene pri prevajanju lastnih imen, še posebej smo se osredotočili na razlike med enodelnimi in večdelnimi imeni ter razlike med klasičnimi in sodobnimi deli. Ugotovili smo, da je najpogostejša strategija prevajanja lastnih imen tako klasične kot sodobne otroške literature substitucija, ki ji sledi strategija kopiranja.
Ključne besede: lastno ime, otroška književnost, strategija prevajanja, književno prevajanje
Objavljeno: 28.01.2021; Ogledov: 121; Prenosov: 17
.pdf Celotno besedilo (3,40 MB)

2.
Prevajalske strategije podomačitve v otroški književnosti na primeru kulturnospecifičnih elementov v slovenskih prevodih
Mihaela Dovečar, 2019, magistrsko delo

Opis: V magistrski nalogi smo na podlagi prevajalskih strategij podomačitev primerjalno analizirali prevode kulturnospecifičnih elementov v obeh prevodih Zbranih povestih, avtorice Beatrix Potter. Oba prevoda je naredil Branko Gradišnik. Prvi je izšel leta 1993, drugi pa leta 2002. Zbrane povesti so del otroške književnosti, katere bralci so otroci ali njihovi starši. Prevodi morajo biti prilagojeni ravni razumevanja otroških bralcev, ki vseh konotacij še ne razumejo. V empiričnem delu smo kulturnospecifične elemente razdelili v različne kategorije. Pri analizi smo se osredotočili na to, katere prevajalske strategije podomačitve je uporabil prevajalec, in ali je pri posodobitvi prišlo do kakšne spremembe v prevodu ali zamenjave prevajalske strategije. Zanimalo nas je tudi, ali so prevodi ustrezni in njihova raba dosledna. V teoretičnem delu smo predstavili otroško literaturo, njen razvoj in prevajanje. Opisali smo kulturnospecifične elemente, njihovo prevajanje ter podomačitve in potujitve. Teoretični del zajema prevajalske strategije po Moni Baker, Jeanu Paulu Vinayu in Jeanu Darbelnetu, ki smo jih uporabili v primerjalni analizi. Slednja je pokazala, da prevajalec kulturnospecifične elemente najpogosteje podomači z uporabo strategije nadomestitve kulturnospecifične prvine oz. adaptacije. Pri posodabljanju prevoda naredi največ sprememb pri prevodih idiomov. Posodobitve prevodov so v večini primerov ustrezne. V obeh prevodih pa pri prevajanju kulturnospecifičnih elementov pride do nedoslednosti.
Ključne besede: kulturnospecifični elementi, otroška književnost, posodabljanje prevodov, prevajalske strategije podomačitve, slovenski prevodi
Objavljeno: 25.09.2019; Ogledov: 355; Prenosov: 51
.pdf Celotno besedilo (1,81 MB)

3.
Reprezentacije žensk in moških v književnih besedilih v prvem vzgojno-izobraževalnem obdobju osnovne šole
Dominika Podvratnik, 2018, magistrsko delo

Opis: Magistrsko delo obravnava reprezentacije žensk in moških v predlaganih proznih književnih besedilih za obravnavo v prvem vzgojno-izobraževalnem obdobju OŠ. Otroška književnost predstavlja pomemben dejavnik spolne socializacije, saj otroci skozi književna besedila spoznavajo družbene norme in vrednote, ki se nanašajo na družbeni spol. Namen magistrskega dela je ugotoviti, v kolikšni meri in na kakšen način so reprezentacije moških in žensk v predlaganih proznih književnih besedilih seksistične. Analiza izbranih proznih književnih besedil je bila kvantitativna in kvalitativna. V kvantitativno analizo so bila vključena vsa prozna književna besedila, ki so v Učnem načrtu za slovenščino v osnovni šoli (2011) predlagana za obravnavo v prvem vzgojno-izobraževalnem obdobju. Kvantitativna analiza je zajemala razmerje med deležema avtorjev in avtoric, ki so vključeni na seznam predlaganih proznih književnih besedil, ter razmerje med deležema glavnih oseb moškega in ženskega spola. Kvalitativna analiza je vključevala preučevanje različnih vidikov seksizma v izbranih proznih književnih besedilih s pomočjo vprašalnika Vidiki seksizma v otroški književnosti (Diekman in Murnen, 2004). Vzorec za kvalitativno analizo je bil omejen na devet proznih književnih besedil. Rezultati kvantitativne analize so pokazali, da je na seznam predlaganih proznih književnih besedil vključenih skoraj trikrat več avtorjev kot avtoric. Prav tako so v obravnavanih proznih besedilih glavne književne osebe pogosteje dečki/moški kot deklice/ženske. Rezultati kvalitativne analize so pokazali, da so reprezentacije moških in žensk v obravnavanih proznih književnih besedilih večinsko seksistične. Seksistične reprezentacije spolov se najpogosteje pojavljajo na področju moško stereotipnih poklicnih dejavnosti. Tako moški kot ženski književni liki prevzemajo stereotipne osebnostne značilnosti in družbene vloge nasprotnega spola, vendar rezultati nakazujejo, da je to v nekoliko večji meri značilno za moške književne like.
Ključne besede: otroška književnost, seksizem, spolni stereotipi, spolna socializacija, reprezentacije
Objavljeno: 10.10.2018; Ogledov: 546; Prenosov: 138
.pdf Celotno besedilo (1,34 MB)

4.
Prozna avtorska dela Anje Štefan
Marija Kristan, 2010, strokovni članek

Opis: Anja Štefan je priljubljena slovenska pisateljica, pesnica in zbirateljica folklornega slovstva. V našem prostoru deluje že dobrih deset let in je za svoja avtorska dela, slikanice, prejela tudi različne slovenske nagrade (Levstikova nagrada in nagrada izvirna slovenska slikanica). Njena avtorska dela lahko razvrstimo na poezijo (Iščemo hišico, Sto ugank ter Lonček na pike) in prozo (Melje, melje mlinček, Lešniki, lešniki, Bobek in barčica, Štiri črne mravlje in Kotiček na koncu sveta). Osrednji literarni lik večine tako poezije kot proze je žival – večina pesmi in pravljic pripoveduje o živalih in njihovem življenju. Zelo redko v njenih delih najdemo otroka kot glavni literarni lik. Prav tako pa je Anja Štefan zbirateljica folklornih pravljic in basni, ki jih pogosto na novo napiše (Čez griček v gozdiček) ali sodeluje pri ponovni izdaji (Zlato kralja Matjaža, Lonček, kuhaj, Čudežni mlinček, Zajec in lisica).
Ključne besede: otroška književnost, prozna avtorska dela, Anja Štefan, slovenska mladinska književnost, slovenska mladinska proza, literarne študije
Objavljeno: 26.09.2017; Ogledov: 1180; Prenosov: 93
.pdf Celotno besedilo (81,19 KB)
Gradivo ima več datotek! Več...

5.
Motivno-tematski preplet v delu Petra Svetine
Andreja Babšek, 2009, izvirni znanstveni članek

Opis: Delo Petra Svetine je tako v znanstvenem kot umetniškem pogledu zelo raznovrstno in kompleksno. Prispevek se osredotoča na leposlovni sklop, v katerem se avtor izraža skozi precejšnjo formalno pestrost, v motivno-tematskem pogledu pa najdemo nekaj elementov, ki se kot rdeča nit vijejo skozi vso ustvarjalno delo: knjižnica, razmerje eros — tanatos, krščanska mistika, umetniško ustvarjanje. Osrednji deli sta v tem pogledu Kavarna v prvem nadstropju in Škržati umolknejo opolnoči, čeprav ostajata vitalnost in umetniška vrednost preostalih del nedotaknjeni. Glavna odlika Svetinovega ustvarjanja je neolepšano odslikavanje sveta, vendar prežeto z blagostjo in humorjem.
Ključne besede: otroška književnost, mladinska književnost, Peter Svetina
Objavljeno: 21.09.2017; Ogledov: 490; Prenosov: 63
.pdf Celotno besedilo (1020,37 KB)
Gradivo ima več datotek! Več...

6.
Podomačitev v otroški književnosti na primeru slovenskega prevoda knjige "Čarovnik iz Oza"
Sabina Jarc, 2016, magistrsko delo

Opis: Otroška književnost je posebej zahtevna zvrsti književnosti, saj jo pišejo odrasli, ki imajo drugačne želje in potrebe kot bralci. Magistrska naloga se v teoretičnem delu ukvarja tako z otroško književnostjo in zahtevami, ki jih predstavlja za odrasle, ko pišejo z otroke, kot tudi s prevajanjem otroške književnosti. Pri tem se osredotoča na pričakovanja, kaj bi otroška književnost morala posredovati in kakšna naj bi bila. Prav tako pozornost posveča tudi podomačitvi in predstavi o tem, v kolikšni meri bi besedilo moralo biti podomačeno ali potujeno. Za lažje razumevanje empiričnega dela je predstavljen tudi ameriški pisatelj Frank Lyman Baum in njegovo delo The Wonderful Wizard of Oz oziroma v prevodu Čarovnik iz Oza, ki je na kratko tudi obnovljeno. V empiričnem delu je narejena primerjava angleškega izvirnika in slovenskega prevoda, ki ga je napisal Janko Moder. Poudarek je na rabi podomačitve v prevodu. Prikazana je raba podomačitve pri prevajanju imen in drugih poimenovanj, besednih zvez in kulturnospecifičnih elementov. Prav tako je izpostavljena pogosta raba manjšalnic prevajalca. Pri primerjavi je podano tudi mnenje o prevajalski rešitvi in predlogi za morebitne spremembe ali popravke.
Ključne besede: otroška književnost, prevajanje otroške književnosti, podomačitev, Frank Lyman Baum, Čarovnik iz Oza, The Wonderful Wizard of Oz
Objavljeno: 09.12.2016; Ogledov: 937; Prenosov: 162
.pdf Celotno besedilo (827,51 KB)

7.
Devet zgodb in deseta desetnica
Ervin Fritz, 2006

Opis: Devet zgodb in deseta desetnica
Ključne besede: slovenska književnost, otroška književnost, kratka proza
Objavljeno: 30.12.2015; Ogledov: 497; Prenosov: 20
URL Povezava na celotno besedilo

8.
PREVAJANJE RETORIČNIH FIGUR V KNJIGI GROZNI GAŠPER IN MEGA ŽLEHT ČASOVNI STROJ
Maša Sankovič, 2014, diplomsko delo

Opis: Knjige so pomemben del otrokovega življenja, saj pozitivno vplivajo na njegovo inteligenco in hkrati razvijajo navado branja. Z branjem pravljic otroci razvijajo umske in govorne zmožnosti ter besedišče, oboje pa je podlaga za boljše učenje in razumevanje. Prevajanje knjig za otroke se mogoče zdi enostavno, vendar je zelo zahteven proces. Prevajalec mora paziti na kulturne razlike, jezik, stil, hkrati pa mora besedilo čim bolj približati izvirniku. Težave se najpogosteje pojavijo pri prevajanju besednih iger, humorja in tudi nekaterih retoričnih figur, ki se zlahka »izgubijo« v prevodu. V diplomskem delu sem se osredotočila na prevajanje retoričnih figur v dveh pravljicah iz knjige Grozni Gašper in mega žleht časovni stroj: Grozni Gašper gre na izlet in Grozni Gašper in mega žleht časovni stroj. Predstavila sem osem retoričnih figur: aliteracijo, anaforo, epiforo, retorično vprašanje, eksklamacijo, ukrasni pridevek, hiperbolo in onomatopejo. Podala sem primere za vsako figuro in prikazala, katere retorične figure so ohranjene v prevodu, katere se »izgubijo« ter katere so le delno ohranjene; dodala sem svoje predloge in rešitve.
Ključne besede: retorične figure, otroška književnost, prevajanje, analiza, Grozni Gašper
Objavljeno: 23.01.2015; Ogledov: 1817; Prenosov: 141
.pdf Celotno besedilo (1,18 MB)

9.
SINHRONIZACIJA ANIMIRANEGA RISANEGA FILMA MALI PIŠČEK
Tina Cupar, 2012, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu je bila podrobneje predstavljena problematika sinhronizacije animiranih risanih filmov s poudarkom na otrocih kot ciljni publiki. Predstavljena in analizirana so bila posamezna področja prevajalskih problemov v risanem filmu Mali Pišček, ki so pomembno vplivala na razumevanje zgodbe v ciljnem jeziku, in sicer lastna imena, kulturno zaznamovani izrazi in zvrstnost jezika. Osnova za preučevanje je bila transkripcija govora v izvirniku in prevodu, zapisana po slušnem vtisu, na podlagi katere je bila opravljena podrobna primerjalna analiza sinhronizacije v obeh jezikih. Namen analize je bil ugotoviti, ali so prevajalske rešitve primerne za vrsto ciljne publike, ki ji je film namenjen, in preučiti, kakšen vpliv so imele določene spremembe na razumevanje zgodbe v ciljnem jeziku. Analiza je pokazala, da so bili lastna imena in kulturno zaznamovani izrazi prilagojeni tako ciljni publiki kot samemu postopku sinhronizacije, kar je publiki približalo vsebino filma in ji olajšalo razumevanje. Zvrstnost jezika se je v ciljnem jeziku razlikovala in je imela večjo karakterizacijsko funkcijo kot v izvirniku, kar je vplivalo tudi na razumevanje filma.
Ključne besede: sinhronizacija, animirani risani film, otroška književnost, prevajanje imen, prevajanje kulturno zaznamovanih izrazov, zvrsti jezika
Objavljeno: 16.07.2012; Ogledov: 3796; Prenosov: 358
.pdf Celotno besedilo (629,77 KB)

10.
Iskanje izvedeno v 0.29 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici