| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 4 / 4
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
Nekateri biološki označevalci kroničnega vnetja in oksidativnega stresa ter srčno-žilno zdravje otrok s prekomerno telesno težo
Tjaša Hertiš Petek, 2025, doktorska disertacija

Opis: Namen doktorske naloge je bil oceniti srčno-žilno zdravje pri otroški debelosti z analizo telesne zamaščenosti, kardiometabolnega profila in bioloških označevalcev vnetja in oksidativnega stresa. Analiziranih je bilo 80 otrok (36 deklic), starih od 5 do 18 let, z normalno telesno težo, prekomerno telesno težo ali debelostjo. Iz krvi smo določili biološke označevalce vnetja in oksidativnega stresa ter razširjene preiskave kardiometabolnega profila. Telesna zamaščenost je bila določena s standardno antropometrijo, bioelektrično impedančno analizo in ultrazvočnimi meritvami debeline trebušne maščobe. Izmerjena sta bila tudi krvni tlak in hitrost pulznega vala. Otroci z debelostjo so imeli neugodno telesno sestavo z višjo telesno zamaščenostjo, povišan krvni tlak, zvišane jetrne encime, sečno kislino, slabši lipidni profil ter povišane vrednosti C-reaktivnega proteina, mieloperoksidaze in levkocitov. Presnovni/metabolični sindrom je bil povezan z nižjimi vrednostmi adiponektina. Tako debelost kot presnovni sindrom sta bila povezana z nižjimi vrednostmi vitamina D ter povečanim vnetjem in oksidativnim stresom, vendar vitamin D ni bil posrednik tega procesa. Analiza proteomskega profila je pokazala povečano izražanje gvanilat vezavnega proteina 5 pri levkocitozi, kar nakazuje nov označevalec kroničnega vnetja, povezanega z debelostjo. Pokazatelji telesne zamaščenosti, zlasti trebušna debelost, in mieloperoksidaza so ključni za oceno srčno-žilnega tveganja pri otrocih. Proteomska analiza ponuja nove vpoglede in upravičuje nadaljnje raziskave.
Ključne besede: otroška debelost, srčno-žilno tveganje, pokazatelji telesne zamaščenosti, vnetje in oksidativni stres, analiza proteomskega profila
Objavljeno v DKUM: 17.12.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 6
.pdf Celotno besedilo (2,58 MB)

2.
Družinske prehranske navade kot dejavnik tveganja za razvoj debelosti pri otrocih
Sara Kukovec, 2025, magistrsko delo

Opis: Uvod: Debelost v otroštvu predstavlja enega največjih javnozdravstvenih izzivov sodobnega časa, tako v razvitih državah kot tudi v državah v razvoju. Prehrana in naše prehranske navade vplivajo na številna tveganja za zdravje, kar pa lahko vodi v razvoj številnih kroničnih obolenj. Debelost je opredeljena kot nenormalno ali prekomerno kopičenje telesne maščobe, ki lahko škoduje zdravju. Metode: Izvedli smo sistematičen pregled literature, uporabili pa smo deskriptivno metodo dela. Uporabili smo naslednje podatkovne baze: PubMed, CINAHL in Web of Science. Izbor virov smo predstavili s pomočjo PRISMA diagrama, izvedli pa smo tudi tematsko analizo in sintezo podatkov. Rezultati: Izmed 268 identificiranih člankov je bilo v končno analizo vključenih 11. Analiza je pokazala, da tveganje za razvoj debelosti ni posledica zgolj posameznih prehranskih navad staršev, temveč predvsem njihove prepletenosti z drugimi dejavniki. Otroci, ki odraščajo v družinah z ustreznimi prehranskimi vzorci, so bolje zaščiteni pred razvojem debelosti, medtem ko okolja, zaznamovana z nezdravo prehrano, neredno strukturo obrokov in pomanjkanjem starševskega nadzora, predstavljajo pomemben dejavnik tveganja. Diskusija in zaključek: Družinsko okolje je ključnega pomena pri oblikovanju prehranskih navad otrok ter posledično pri tveganju za razvoj debelosti. Ključnega pomena je ozaveščanje staršev in njihovo vključevanje v klinično obravnavo otrok z debelostjo.
Ključne besede: prehrana, otroška debelost, družina, prehranski vzorci
Objavljeno v DKUM: 16.12.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 17
.pdf Celotno besedilo (904,11 KB)

3.
Obravnava debelosti pri otrocih na primarni ravni zdravstvenega varstva
Žan Flakus, 2022, diplomsko delo

Opis: Uvod: Debelost je bolezensko stanje, prisotno po celem svetu, ki ga človeštvo pozna že mnogo let. Na žalost je moderni nezdravi življenjski stil privedel do ogromnega porasta otrok s povišano telesno maso/debelostjo. Debelost vpliva na otroka fizično, psihološko ter socialno. Metode: Uporabili smo opisno metodo dela. Izvedli smo sistematični pregled, analizo in sintezo znanstvene in strokovne literature. Literaturo smo iskali v dveh podatkovnih bazah, PubMed in ScienceDirect ter dodatno pregledali Google učenjak z iskalnim nizom in vključitvenimi kriteriji. Naredili smo kritično oceno člankov in tematsko analizo. Rezultat: V končno analizo smo vključili 6 raziskav. Kot glavno kategorijo smo izpostavili obravnava debelosti pri otrocih na primarni ravni zdravstvenega varstva ter podkategoriji preventivna obravnava debelosti pri otrocih in kurativna obravnava debelosti pri otrocih. Razprava in sklep: Ugotovili smo, da imamo v primarnem zdravstvenem varstvu ogromno preventivnih pregledov ter metod za preprečevanje debelosti. Prav tako imamo tudi ogromno znanja in izkušenj, ki jih nudimo otrokom in staršem, vendar kljub temu število prekomerno prehranjenih/debelih otrok raste. Vzroki za to so predvsem sedeči način življenja, nezdrave navade, premalo gibanja. Ogromen vpliv na zdravje otrok imajo tudi starši. Otroška debelost predstavlja danes, in bo tudi v prihodnje, velik izziv pri zdravstvenih obravnavah otrok.
Ključne besede: prekomerna prehranjenost, otroška debelost, nezdrav življenjski slog, zdravstvena vzgoja
Objavljeno v DKUM: 19.12.2022; Ogledov: 826; Prenosov: 153
.pdf Celotno besedilo (918,36 KB)

4.
MOBILNA APLIKACIJA ZA VZPODBUDO FIZIČNE AKTIVNOSTI PRI OTROCIH
Martin Fras, 2016, diplomsko delo

Opis: V okviru diplomske naloge smo pripravili aplikacijo, ki služi kot pomoč in vzpodbuda pri opravljanju športnih ter fizičnih aktivnosti. Zaradi zaskrbljujočih podatkov o preveliki telesni teži otrok v Sloveniji, je namen aplikacije vzpodbuditi otroke k večji fizični aktivnosti. Oblikovana je tako, da pri uporabniku razvija navado lastne aktivnosti, tako, da bi otroci ostali fizično aktivni tudi, ko aplikacije ne bodo več uporabljali. To bi v splošnem izboljšalo njihovo zdravje in počutje, hkrati pa se zmanjša število otrok s preveliko telesno težo. Treningi, ki jih ponuja aplikacija, so z vidika varnosti, efektivnosti in primernosti prilagojeni otrokom.
Ključne besede: Motivacija otrok, fizična aktivnost, otroška debelost
Objavljeno v DKUM: 06.09.2016; Ogledov: 1069; Prenosov: 127
.pdf Celotno besedilo (1,87 MB)

Iskanje izvedeno v 0.06 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici