1. Obravnava žensk in poporodne depresije na primarnem nivoju zdravstvenega varstvaKaja Olaj, 2020, diplomsko delo Opis: Poporodna depresija je resna duševna bolezen, ki prizadene veliko populacijo žensk. Namen zaključnega dela je raziskati obravnavo poporodne depresije na primarnem nivoju zdravstvenega varstva pri nas in v tujini.
V zaključnem delu smo uporabili sistematičen pregled strokovne in znanstvene literature ter kvantitativno metodologijo raziskovanja. Literaturo smo pridobili iz slovenskih in tujih iskalnih baz podatkov (PubMed, ScienceDirect, SAGE Journas, COBISS). Pri tem smo si pomagali z vključitvenimi in izključitvenimi kriteriji. Vključili smo angleške in slovenske članke, ki so bili objavljeni od leta 2005 naprej ter polno dostopne članke. V podrobno analizo smo vključili 9 člankov.
Ugotovili smo, da je v Sloveniji dobro poskrbljeno za obravnavo žensk na primarnem nivoju zdravstvenega varstva, saj so vse ženske vključene v preventivne programe, ki se izvajajo. To se razlikuje v drugih državah, kjer za ženske ni tako dobro poskrbljeno.
Pregled literature je pokazal, da se obravnava žensk in poporodne depresije na primarnem nivoju zelo razlikuje. Za preprečevanje poporodne depresije je zelo pomembno zgodnje odkrivanje – izvajanje preventivnih programov. Potrebno bo nameniti več pozornosti pri obravnavi poporodne depresije, predvsem v smislu preprečevanja, tako pri nas kot tudi v tujini.
Ključne besede: Primarni nivo zdravstvenega varstva, nosečnica, otročnica, poporodna depresija, patronažna zdravstvena nega.
Objavljeno v DKUM: 24.07.2020; Ogledov: 1412; Prenosov: 258
 Celotno besedilo (1,32 MB) |
2. Pomoč in nasveti patronažne medicinske sestre pri dojenjuVita Klobučar, 2017, diplomsko delo Opis: Teoretična izhodišča: Patronažna medicinska sestra ima pomembno vlogo pri spodbujanju in vzdrževanju dojenja v domačem okolju. Zaradi samostojnosti pri svojem delu mora imeti veliko strokovnega in praktičnega znanja. Namen diplomskega dela je predstaviti pomoč in nasvete patronažne medicinske sestre pri dojenju ter na podlagi študije primera predstaviti doječo otročnico.
Metodologija raziskovanja: V diplomskem delu sem uporabila deskriptivno metodo dela. Izvedena je bila študija primera doječe otročnice s pomočjo intervjuja na podlagi delno strukturiranega vprašalnika. V vzorec je bila vključena ena oseba. Podatke smo analizirali in predstavili po konceptualnem modelu Virginije Henderson.
Rezultati: Ugotovili smo, da je otročnica največ potrebnih in želenih informacij dobila s strani patronažne medicinske sestre, ki ji je bila ves čas v oporo. Otročnica je mnenja, da je strokovna pomoč patronažne medicinske sestre pri dojenju zelo pomembna in zaželena.
Diskusija in zaključek: Tako kot je za uspešno dojenje pomemben čim hitrejši kožni stik matere in novorojenčka, je za mnoge mamice pomemben prvi in čim hitrejši obisk patronažne medicinske sestre. Izrednega pomena za patronažno medicinsko sestro je stalno izpopolnjevanje znanja o podpori dojenja, saj so na terenu same. Pravilen nasvet, pravilna odločitev in pravilno ukrepanje v danem trenutku pa so bistvenega pomena za novorojenčka ter otročnico.
Ključne besede: Patronaža, patronažna medicinska sestra, nasveti, otročnica, dojenje, študija primera.
Objavljeno v DKUM: 20.07.2017; Ogledov: 2735; Prenosov: 538
Celotno besedilo (676,74 KB) |
3. |
4. Pomoč pri dojenju otročnici v poporodni depresijiDoroteja Peček, 2013, diplomsko delo Opis: V poporodnem obdobju je za žensko čas spreminjanja telesa in hormonskega ter psihičnega stanja v ravnovesje kot je bilo pred nosečnostjo in porodom. Ob tem se lahko pojavijo težave in zapleti, ki od otročnice zahtevajo novo znanje in spretnosti vsakdana. Potrebno se je prilagajati na urnik, ki si ga postavi otrok. Prav tako pa to prinese spremembe v družinsko življenje in življenje med otročnico in njenim partnerjem. Pogosto se lahko zato pojavijo motnje razpoloženja, med njimi tudi poporodna depresija. Po raziskavah zboli za poporodno depresijo vsako leto od 2.000 do 4.000 žensk po porodu. V veliko pomoč jim je sodelovanje partnerja ter znanje patronažne medicinske sestre, ki jih pride obiskat ter jim nudi zdravstveno vzgojne nasvete. Pri obeh pacientkah je poporodna depresija negativno vplivala na dojenje. Posledično je tako prišlo do zastoja laktacije. Obe pacientki sta se trudili dojiti in sta upoštevali nasvete patronažne medicinske sestre, a pri dojenju ni bilo rezultatov napredovanja. Novorojenčke oziroma dojenčke sta pričeli hraniti s prilagojenim mlekom po steklenički. Raziskava je pokazala, da imajo pomemben vpliv na kakovost življenja družinski odnosi in razumevanje s partnerjem. V veliko pomoč je bila pacientkama patronažna medicinska sestra, ki je pomagala, svetovala in pokazala pravilno tehniko in način dojenja.
Ključne besede: Otročnica, dojenje, poporodna depresija, pomoč, patronažna medicinska sestra.
Objavljeno v DKUM: 11.10.2013; Ogledov: 2680; Prenosov: 289
Celotno besedilo (1,02 MB) |
5. Novorojenec in otročnica v domačem okoljuMateja Kaučič, 2013, diplomsko delo Opis: Zdravstvena vzgoja, temeljna naloga patronažne medicinske sestre, spremlja človeka od začetka njegovega življenja do konca, torej preko vseh življenjskih obdobij. Vsako izmed teh obdobij pa ima seveda specifične potrebe po znanju in ravno diplomirana medicinska sestra v patronažnem varstvu mora slediti in se prilagajati potrebam posameznika, družine in skupnosti. Ena izmed ranljivih skupin, ki jih pri svojem delu obravnava patronažna medicinska sestra, sta ravno novorojenec in otročnica. Zato na novo nastala družina brez izkušenj krepko potrebuje in tudi izraža potrebo po pomoči strokovnega osebja, ki je v našem primeru ravno patronažna medicinska sestra. Namen diplomskega dela je predstaviti aktivnosti patronažne medicinske sestre, ki so usmerjene v ohranjanje in krepitev zdravja otročnice in novorojenca. Namen raziskave, ki temelji na študiji primera, kvalitativni metodi dela, je izpostaviti negovalne diagnoze oziroma ugotoviti negovalne probleme pri otročnici in novorojencu ter hkrati izpostaviti aktivnosti patronažne zdravstvene nege, ki jih izvaja patronažna medicinska sestra na hišnem obisku prav tako pri otročnici in novorojencu. Na podlagi študije primera smo ugotovili, da sta pri otročnici prioritetna dva negovalna problema, in sicer utrujenost ter bolečina na področju presredka zaradi epiziotomijske rane. Pri novorojenki pa smo kot prioritetna negovalna problema izpostavili spremenjeno funkcijo črevesja – kolike ter celjenje popka. Cilj vsake obravnave otročnice in novorojenca oziroma celotne družine iz vidika patronažne zdravstvene nege s poudarkom tako na negi kot na oskrbi je torej zdrav psihofizičen razvoj novorojenca ter sprejemanje nove vloge – vloge starševstva s strani očeta in matere.
Ključne besede: primarno zdravstveno varstvo in patronažna dejavnost, aktivnosti patronažne zdravstvene nege, družina, patronažna medicinska sestra, otročnica in novorojenec, študija primera.
Objavljeno v DKUM: 06.08.2013; Ogledov: 3836; Prenosov: 886
Celotno besedilo (394,03 KB) |
6. HIŠNI OBISK PATRONAŽNE MEDICINSKE SESTRE OB ROJSTVU OTROKAIrena Emeršič, 2009, diplomsko delo Opis: IZVLEČEK
Diplomska naloga predstavlja raziskavo o zadovoljstvu in nezadovoljstvu mater s hišnimi obiski patronažne medicinske sestre ob rojstvu otroka, izvedeno leta 2008/09, v katero je bilo zajetih 30 otročnic, katerih novorojenci so stari do 28 dni.
Cilji raziskave so bili: Ugotoviti dejavnike, ki vplivajo na počutje (subjektivno počutje) matere ob hišnih obiskih. Ugotoviti, kako matere sprejemajo obremenitve in neizkušenost v zvezi z oskrbo novorojenca. Ugotoviti kako v Sloveniji poskrbi patronažna služba za matere ob rojstvu otroka.
Rezultati raziskave so pokazali, da so anketirane otročnice povprečno stare 29 let, z dvema otrokoma, zadovoljne z obiski patronažne medicinske sestre. Da so empatija in vključevanje družine, predvsem očeta pomembni dejavniki, ki vplivajo na počutje in zadovoljstvo matere. Matere dobro prenašajo obremenitve in neizkušenost pri oskrbi novorojenca. Patronažna služba pa v Sloveniji dobro poskrbi za matere ob rojstvu otroka.
Med zastavljenimi hipotezami sta dve potrjeni: Da matere potrebujejo več obiskov in s tem več pozornosti medicinske sestre. Da so matere zadovoljne z delom patronažne medicinske sestre. Hipoteza, da si matere želijo, da bi otroke in njih oskrbela babica pa je ovržena, saj so rezultati raziskave pokazali, da si kar 80% izprašanih otročnic želi na hišnem obisku patronažno medicinsko sestro.
Nosečnost, porod in poporodno obdobje ni bolezen, temveč fiziološki procesi, vendar kljub temu prinaša določeno tveganje za zdravje in življenje matere in otroka. Zavedati se moramo, da se je potrebno zelo posvetiti zdravju žensk v obdobju, ko so najbolj ranljive, v času, ko rojevajo nova življenja.
Ključne besede: DESKRIPTORJI: otročnica, novorojenec, družina, patronažno varstvo, patronažna medicinska sestra, javno zdravstvo
Objavljeno v DKUM: 27.05.2009; Ogledov: 5430; Prenosov: 1438
Celotno besedilo (904,65 KB) |
