1. Preveritev ustreznosti osvetljenosti izbranih prehodov za pešce v Krškem : diplomsko deloSabina Rožac, 2021, diplomsko delo Opis: Pešci so v prometu najbolj ogrožena skupina, zato je pomembno, da jim posvetimo največ pozornosti, da jim omogočimo varnost. Na prehodih za pešce jim to zagotovimo z ustrezno prometno signalizacijo, opremo in razsvetljavo.
Ustrezna razsvetljava omogoča, da vozniki pravočasno opazijo približevanje prehodu in pešce ter kolesarje na prehodu ali ob njem.
Kako morajo biti prehodi osvetljeni, določajo smernice in zakoni. V diplomski nalogi je predstavljeno, kako za to poskrbita slovenska in tuja regulativa.
Namen naloge je ugotoviti, kako so izbrani prehodi za pešce v Krškem varni z vidika osvetljenosti.
Eksperimentalni del naloge vsebuje merjenje osvetljenosti izbranih prehodov za pešce. Pridobljene vrednosti so analizirane in primerjane z zahtevami slovenske regulative. Ugotovimo, da približno polovica prehodov ne zadošča zahtevam, iz tega pa lahko sklepamo, da varnost pešcev ni zadostna. Na koncu je izvedena še analiza prometnih nesreč na prehodih za pešce v Krškem, ki pokaže, da sta se v zadnjih 30 letih na prehodih zgodili samo dve prometni nesreči.
Ključne besede: promet, cestna razsvetljava, prehod za pešce, osvetljenost, varnost pešcev
Objavljeno v DKUM: 20.09.2021; Ogledov: 1179; Prenosov: 117
 Celotno besedilo (3,34 MB) |
2. Primerjava meritev osvetljenosti s pametnim telefonom in klasičnim luxmetrom : diplomsko deloPavel Dobaj, 2021, diplomsko delo Opis: V sklopu diplomske naloge nas je zanimalo, ali lahko primerjamo natančnost meritev osvetljenosti s pametnim telefonom in klasičnim luxmetrom. Meritve smo izvajali s telefoni z dvema različnima operacijskima sistemoma (Android in iOS), za katera so predstavljene tudi razlike pri merjenju osvetljenosti. V nalogi so predstavljene ugotovitve, od česa vsega je odvisna točnost meritev osvetljenosti. Trdimo lahko, da so pametni telefoni nezanesljivi za merjenje osvetljenosti tam, kjer je potrebna visoka natančnost meritev. Kdaj bomo lahko merili natančno osvetljenost s pametnimi telefoni v različnih pogojih, pa je vprašanje časa in interesa.
Ključne besede: osvetljenost, pametni telefon, mobilna aplikacija, meritve osvetljenosti
Objavljeno v DKUM: 07.09.2021; Ogledov: 1148; Prenosov: 59
Celotno besedilo (1,33 MB) |
3. Vpliv biotskih in abiotskih dejavnikov na izbiro habitata pri ličinkah dveh vrst volkcev (Neuroptera, Myrmeleontidae)Tadeja Bantan, 2020, magistrsko delo Opis: Preučevali smo izbiro habitata pri ličinkah dveh vrst volkcev lijakarjev, Euroleon nostras in Myrmeleon formicarius. Izbira primernega mesta za gradnjo lijaka je zelo pomembna in odvisna od različnih dejavnikov. Raziskali smo preferenco do habitata na osnovi različnih abiotskih in biotskih dejavnikov, kot so zrnavost substrata, vlaga, vpliv osvetljenosti ter prisotnosti drugega osebka. Ličinke so izbirale med štirimi različnimi granulacijami peska. Za najustreznejšo sta obe vrsti izbrali granulacijo peska z zrnavostjo od 230-540 µm. Nadalje smo ugotavljali, katera granulacija je druga in tretja najbolj ustrezna izbira, v kolikor je ustreznejša navlažena. Ličinke obeh vrst so kazale podobno preferenco do granulacij peska, od G2 (230-540), nato G1 (110-230 µm) ali G3 (540-1000 µm). Ličinkam ne ustreza granulacija G4 (1000-1540 µm). Ugotovili smo, da oba dejavnika, vlažnost substrata in granulacija, vplivata na izbiro substrata pri ličinkah. Nadalje smo preverili, kako na ličinke vplivata sprememba osvetljenosti in prisotnost drugega osebka. Večina ličink E. nostras je zgradila lijak v osenčenem delu posode, ob prisotnosti drugega osebka, tudi v primerih, ko sta v posodi bila dva osebka iste ali različnih vrst. Predvidevamo, da so za vrsto pomembnejši abiotski dejavniki v habitatu, manj pa interakcije. V nasprotju so ličinke M. formicarius kazale preferenco do osvetljenega dela ter večje oddaljenosti od drugega osebka, zato so ličinke v parih gradile lijake tudi na osenčenem delu posode. Predvidevamo, da interakcije in posledično kompeticija med osebki močneje prizadeneta ličinke vrste M. formicarius.
Ključne besede: volkci, Euroleon nostras, Myrmeleon formicarius, vlaga, granulacija peska, osvetljenost, interakcija, izbira habitata
Objavljeno v DKUM: 29.10.2020; Ogledov: 1300; Prenosov: 106
Celotno besedilo (1,06 MB) |
4. Vpliv osvetljenosti smreke (Picea abies) na vsebnost vitamina C v smrekovih vršičkihŠpela Celcar, 2019, diplomsko delo Opis: Cilji raziskave so bili preučiti vpliv osvetljenosti in starosti dreves na koncentracijo vitamina C v smrekovih vršičkih ter raziskati vsebnost vitamina C v sirupu, pripravljenem iz smrekovih vršičkov. Vršičke smo nabrali na Sv. Treh kraljih na Pohorju. V izvlečkih vršičkov in sirupa smo koncentracijo skupnega vitamina C določili po redukciji dehidroaskorbinske kisline v askorbinsko kislino z dodatkom ditiotreitola. Vsebnost vitamina C smo določali s tekočinsko kromatografijo visoke ločljivosti (HPLC). Povprečna vsebnost vitamina C v vršičkih s sončne lege je znašala 1087 mg/100 g suhe snovi, v vršičkih s senčne lege pa 916 mg/100 g suhe snovi. V sirupu je bila povprečna vsebnost vitamina C (11,6 mg/100 g sveže snovi) bistveno nižja kot v vršičkih. S statistično analizo rezultatov smo ugotovili, da je korelacija med vsebnostjo vitamina C v smrekovih vršičkih in sirupu statistično značilna. Vršički s sončne strani imajo značilno višjo vsebnost vitamina C kot vršički s senčne strani. Korelacija med vsebnostjo vitamina C v smrekovih vršičkih in obsegom debla (s tem tudi s starostjo) smreke ni statistično značilna.
Ključne besede: smreka (Picea abies, smrekovi vršički, sirup, vitamin C, osvetljenost
Objavljeno v DKUM: 27.08.2019; Ogledov: 1679; Prenosov: 202
Celotno besedilo (895,74 KB) |
5. |
6. OSVETLJENOST PREHODOV ZA PEŠCETamara Bračko, 2017, delo diplomskega projekta/projektno delo Opis: Z modernizacijo se je spremenil način življenja ljudi. Vedno več je tudi cest, katere nam omogočajo da živimo »moderni« način življenja, ki pa je tudi vse hitrejši. Posledično vse več ljudi uporablja avtomobile, saj tako hitreje pridejo do željenega cilja. Zato je še toliko bolj pomembno, da ne pozabimo strmeti k temu, da bodo tudi prehodi za kolesarje in pešce čim bolj varni.
Naloga predstavlja štiri naključno izbrane prehode za pešce v Mariboru, ki so premalo osvetljeni in tako nevarni za pešce.
Prikazuje tudi kako bi se z majhnim vložkom povečanja osvetljenosti, varnost prehodov povečala in posledično zmanjšala možnost nastanka prometne nezgode zaradi slabe vidljivosti.
Na koncu diplomske naloge je izračunan tudi dejanski strošek povečanja osvetljenosti teh prehodov.
Ključne besede: promet, prehod za pešce, osvetljenost, varnost pešcev, označitev prehodov, analiza stroškov osvetljenosti, javna razsvetljava
Objavljeno v DKUM: 28.09.2017; Ogledov: 2235; Prenosov: 413
Celotno besedilo (1,34 MB) |
7. |
8. Meritve osvetljenosti v šolskih prostorihTomo Drevenšek, 2016, diplomsko delo Opis: Ustrezna osvetljenost v šolskih prostorih je še posebej pomembna v razredu, saj omogoča učinkovito in produktivno spremljanje in izvajanje pedagoškega procesa. Zagotovitev ustrezne osvetljenosti šolskih prostorov se izvaja v skladu z predpisi iz Pravilnika o zahtevah za zagotavljanje varnosti in zdravja delavcev na delovnih mestih, v katerem so navedene zahteve za ustrezno osvetljenost na delovnem mestu. Pravilnik je sestavljen na osnovi Zakona o varnosti in zdravja pri delu in se sklicuje na uporabo veljavnega standarda SIST EN 12464, 1. in 2. del.
Diplomsko delo se predvsem osredotoča na 1. del standarda, ki govori o osvetljenosti delovnih mest oz. površin v prostorih. Merjenje osvetljenosti delovnih površin in prostorov se izvaja z namenom ugotoviti ali so le-ti osvetljeni v skladu s predpisi, ki zagotavljajo varni in zdravju neškodljivo delovno okolje. Izvajanje in dokumentiranje meritev mora biti kadarkoli preverljivo in ponovljivo. Meritve osvetljenosti se izvajajo na tri načine. Prvi način je merjenje osvetljenosti pot vplivom naravne svetlobe. Drugi način je merjenje kombinirane osvetljenosti, kjer merimo osvetljenost delovnih površin in njihove neposredne okolice pod vplivom umetne in naravne svetlobe. Tretji način je merjenje umetne osvetljenosti, brez vpliva naravne svetlobe. Če delo poteka samo podnevi, si lahko pomagamo z merjenjem umetne osvetljenosti tako, da zastremo okna. Našteti načini merjenja so bili izvedeni v okviru diplomskega dela.
V okviru diplomskem dela so bile izvedene meritve osvetljenosti delovnih mest v šolskih prostorih. Meritve so bile izvedene po predpisanih protokolih. V skladu s protokoli so bile za meritve izbrana naslednja delovna mesta: dve mizi, delovni pult, tabla in cel prostor - laboratorij. Po meritvah je bila izvedena analiza meritev ter primerjava rezultatov s predpisanimi vrednostmi minimalne osvetljenosti delovnih prostorov oz. površin kot jih predpisuje pravilnik, ki se sklicuje na standard SIST EN 12464. Ugotovljeno je bilo, da osvetljenost delovnih površin v fizikalnem laboratoriju, glede na predpise, ki navajajo zahteve za osvetljenost na delovnem mestu, ni ustrezna. V zaključku diplomskega dela so zato podani predlogi za izboljšanje osvetljenosti šolskih prostorov.
Ključne besede: osvetljenost, osvetljenost v razredu, meritev, analiza meritev, standard SIST EN 12464.
Objavljeno v DKUM: 20.09.2016; Ogledov: 3091; Prenosov: 336
Celotno besedilo (906,77 KB) |
9. |
10. INDUSTRIJSKA RAZSVETLJAVA NA PRIMERU RAZSVETLJAVE PROIZVODNE HALE V PAPIRNI INDUSTRIJIDamjan Trebežnik, 2011, diplomsko delo Opis: Diplomsko delo obravnava pomen industrijske razsvetljave v dveh delih. V prvem delu so poleg osnovnih lastnosti razsvetljave razloženi osnovni pojmi in definicije. V nadaljevanju dela se dotaknemo človekovega biološkega ritma in vpliva nanj. Vpliv razsvetljave je usmerjen predvsem na delo v industriji in podkrepljen z znanimi raziskavami. Obravnavan je tudi standard o razsvetljavi v industriji s smernicami za projektiranje. V drugem delu je prikazana obstoječa razsvetljava industrijskega obrata v podjetju Radeče papir d.o.o. Ob ugotovitvi o neustreznosti rezultatov je nato prikazana rešitev z novo prilagojeno in učinkovitejšo razsvetljavo. Diplomsko delo se zaključi s primerjavo rezultatov obeh vrst razsvetljave in podanimi komentarji o smiselnosti investicije v novo razsvetljavo industrijskega obrata.
Ključne besede: industrijska razsvetljava, vidna učinkovitost, vzdrževana osvetljenost, energetska učinkovitost
Objavljeno v DKUM: 26.08.2011; Ogledov: 3250; Prenosov: 385
Celotno besedilo (2,10 MB) |
