| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 12
Na začetekNa prejšnjo stran12Na naslednjo stranNa konec
1.
Vpliv biotskih in abiotskih dejavnikov na izbiro habitata pri ličinkah dveh vrst volkcev (Neuroptera, Myrmeleontidae)
Tadeja Bantan, 2020, magistrsko delo

Opis: Preučevali smo izbiro habitata pri ličinkah dveh vrst volkcev lijakarjev, Euroleon nostras in Myrmeleon formicarius. Izbira primernega mesta za gradnjo lijaka je zelo pomembna in odvisna od različnih dejavnikov. Raziskali smo preferenco do habitata na osnovi različnih abiotskih in biotskih dejavnikov, kot so zrnavost substrata, vlaga, vpliv osvetljenosti ter prisotnosti drugega osebka. Ličinke so izbirale med štirimi različnimi granulacijami peska. Za najustreznejšo sta obe vrsti izbrali granulacijo peska z zrnavostjo od 230-540 µm. Nadalje smo ugotavljali, katera granulacija je druga in tretja najbolj ustrezna izbira, v kolikor je ustreznejša navlažena. Ličinke obeh vrst so kazale podobno preferenco do granulacij peska, od G2 (230-540), nato G1 (110-230 µm) ali G3 (540-1000 µm). Ličinkam ne ustreza granulacija G4 (1000-1540 µm). Ugotovili smo, da oba dejavnika, vlažnost substrata in granulacija, vplivata na izbiro substrata pri ličinkah. Nadalje smo preverili, kako na ličinke vplivata sprememba osvetljenosti in prisotnost drugega osebka. Večina ličink E. nostras je zgradila lijak v osenčenem delu posode, ob prisotnosti drugega osebka, tudi v primerih, ko sta v posodi bila dva osebka iste ali različnih vrst. Predvidevamo, da so za vrsto pomembnejši abiotski dejavniki v habitatu, manj pa interakcije. V nasprotju so ličinke M. formicarius kazale preferenco do osvetljenega dela ter večje oddaljenosti od drugega osebka, zato so ličinke v parih gradile lijake tudi na osenčenem delu posode. Predvidevamo, da interakcije in posledično kompeticija med osebki močneje prizadeneta ličinke vrste M. formicarius.
Ključne besede: volkci, Euroleon nostras, Myrmeleon formicarius, vlaga, granulacija peska, osvetljenost, interakcija, izbira habitata
Objavljeno: 29.10.2020; Ogledov: 145; Prenosov: 12
.pdf Celotno besedilo (1,06 MB)

2.
Vpliv osvetljenosti smreke (Picea abies) na vsebnost vitamina C v smrekovih vršičkih
Špela Celcar, 2019, diplomsko delo

Opis: Cilji raziskave so bili preučiti vpliv osvetljenosti in starosti dreves na koncentracijo vitamina C v smrekovih vršičkih ter raziskati vsebnost vitamina C v sirupu, pripravljenem iz smrekovih vršičkov. Vršičke smo nabrali na Sv. Treh kraljih na Pohorju. V izvlečkih vršičkov in sirupa smo koncentracijo skupnega vitamina C določili po redukciji dehidroaskorbinske kisline v askorbinsko kislino z dodatkom ditiotreitola. Vsebnost vitamina C smo določali s tekočinsko kromatografijo visoke ločljivosti (HPLC). Povprečna vsebnost vitamina C v vršičkih s sončne lege je znašala 1087 mg/100 g suhe snovi, v vršičkih s senčne lege pa 916 mg/100 g suhe snovi. V sirupu je bila povprečna vsebnost vitamina C (11,6 mg/100 g sveže snovi) bistveno nižja kot v vršičkih. S statistično analizo rezultatov smo ugotovili, da je korelacija med vsebnostjo vitamina C v smrekovih vršičkih in sirupu statistično značilna. Vršički s sončne strani imajo značilno višjo vsebnost vitamina C kot vršički s senčne strani. Korelacija med vsebnostjo vitamina C v smrekovih vršičkih in obsegom debla (s tem tudi s starostjo) smreke ni statistično značilna.
Ključne besede: smreka (Picea abies, smrekovi vršički, sirup, vitamin C, osvetljenost
Objavljeno: 27.08.2019; Ogledov: 576; Prenosov: 125
.pdf Celotno besedilo (895,74 KB)

3.
Primerjava proizvodnje električne energije različnih naklonov sončnih modulov na MFE Plastika Pulko d.o.o.
Urban Pulko, 2017, delo diplomskega projekta/projektno delo

Opis: Izmeril sem napetosti in tokove posameznih vej sončne elektrarne in izračunal njihove moči pri dveh različnih naklonih sončnih modulov, ki so montirani na našem poslovnem objektu. Meritve sem opravljal ob različnih časih in različnih vremenskih pogojih. Ugotovil sem odvisnost proizvedene električne energije od naklonov modulov.
Ključne besede: mala sončna elektrarna, fotonapetost, naklon modulov, osvetljenost
Objavljeno: 17.01.2018; Ogledov: 829; Prenosov: 87
.pdf Celotno besedilo (2,73 MB)

4.
OSVETLJENOST PREHODOV ZA PEŠCE
Tamara Bračko, 2017, delo diplomskega projekta/projektno delo

Opis: Z modernizacijo se je spremenil način življenja ljudi. Vedno več je tudi cest, katere nam omogočajo da živimo »moderni« način življenja, ki pa je tudi vse hitrejši. Posledično vse več ljudi uporablja avtomobile, saj tako hitreje pridejo do željenega cilja. Zato je še toliko bolj pomembno, da ne pozabimo strmeti k temu, da bodo tudi prehodi za kolesarje in pešce čim bolj varni. Naloga predstavlja štiri naključno izbrane prehode za pešce v Mariboru, ki so premalo osvetljeni in tako nevarni za pešce. Prikazuje tudi kako bi se z majhnim vložkom povečanja osvetljenosti, varnost prehodov povečala in posledično zmanjšala možnost nastanka prometne nezgode zaradi slabe vidljivosti. Na koncu diplomske naloge je izračunan tudi dejanski strošek povečanja osvetljenosti teh prehodov.
Ključne besede: promet, prehod za pešce, osvetljenost, varnost pešcev, označitev prehodov, analiza stroškov osvetljenosti, javna razsvetljava
Objavljeno: 28.09.2017; Ogledov: 1111; Prenosov: 227
.pdf Celotno besedilo (1,34 MB)

5.
ANALIZA ENERGETSKE UČINKOVITOSTI INDUSTRIJSKE RAZSVETLJAVE V PODJETJU ZA IZDELAVO PREHRANSKIH DOPOLNIL
Ivan Ivezič, 2016, diplomsko delo

Opis: Diplomsko naloga obravnava pomen industrijske razsvetljave v dveh delih. V prvem delu so razloženi osnovni pojmi in definicije razsvetljave. V nadaljevanju naloge se dotaknemo pomena dobre razsvetljave in njenega vpliva na ljudi. Vpliv razsvetljave je usmerjen predvsem na delo v industriji. V drugem delu naloge je prikazano stanje obstoječe razsvetljave v proizvodnem prostoru podjetja. Ob ugotovitvah pomanjkljivosti obstoječe razsvetljave je nato izveden pregled možnosti izboljšave le-te in s tem energetsko učinkovitejše razsvetljave. Diplomska naloga se zaključi s primerjavo rezultatov izboljšane razsvetljave in podanimi komentarji o smiselnosti investicije v novo razsvetljavo
Ključne besede: industrijska razsvetljava, vidna učinkovitost, vzdrževana osvetljenost, energetska učinkovitost, RELUX, standard SIST EN 12464-1
Objavljeno: 16.11.2016; Ogledov: 1010; Prenosov: 65
.pdf Celotno besedilo (6,33 MB)

6.
Meritve osvetljenosti v šolskih prostorih
Tomo Drevenšek, 2016, diplomsko delo

Opis: Ustrezna osvetljenost v šolskih prostorih je še posebej pomembna v razredu, saj omogoča učinkovito in produktivno spremljanje in izvajanje pedagoškega procesa. Zagotovitev ustrezne osvetljenosti šolskih prostorov se izvaja v skladu z predpisi iz Pravilnika o zahtevah za zagotavljanje varnosti in zdravja delavcev na delovnih mestih, v katerem so navedene zahteve za ustrezno osvetljenost na delovnem mestu. Pravilnik je sestavljen na osnovi Zakona o varnosti in zdravja pri delu in se sklicuje na uporabo veljavnega standarda SIST EN 12464, 1. in 2. del. Diplomsko delo se predvsem osredotoča na 1. del standarda, ki govori o osvetljenosti delovnih mest oz. površin v prostorih. Merjenje osvetljenosti delovnih površin in prostorov se izvaja z namenom ugotoviti ali so le-ti osvetljeni v skladu s predpisi, ki zagotavljajo varni in zdravju neškodljivo delovno okolje. Izvajanje in dokumentiranje meritev mora biti kadarkoli preverljivo in ponovljivo. Meritve osvetljenosti se izvajajo na tri načine. Prvi način je merjenje osvetljenosti pot vplivom naravne svetlobe. Drugi način je merjenje kombinirane osvetljenosti, kjer merimo osvetljenost delovnih površin in njihove neposredne okolice pod vplivom umetne in naravne svetlobe. Tretji način je merjenje umetne osvetljenosti, brez vpliva naravne svetlobe. Če delo poteka samo podnevi, si lahko pomagamo z merjenjem umetne osvetljenosti tako, da zastremo okna. Našteti načini merjenja so bili izvedeni v okviru diplomskega dela. V okviru diplomskem dela so bile izvedene meritve osvetljenosti delovnih mest v šolskih prostorih. Meritve so bile izvedene po predpisanih protokolih. V skladu s protokoli so bile za meritve izbrana naslednja delovna mesta: dve mizi, delovni pult, tabla in cel prostor - laboratorij. Po meritvah je bila izvedena analiza meritev ter primerjava rezultatov s predpisanimi vrednostmi minimalne osvetljenosti delovnih prostorov oz. površin kot jih predpisuje pravilnik, ki se sklicuje na standard SIST EN 12464. Ugotovljeno je bilo, da osvetljenost delovnih površin v fizikalnem laboratoriju, glede na predpise, ki navajajo zahteve za osvetljenost na delovnem mestu, ni ustrezna. V zaključku diplomskega dela so zato podani predlogi za izboljšanje osvetljenosti šolskih prostorov.
Ključne besede: osvetljenost, osvetljenost v razredu, meritev, analiza meritev, standard SIST EN 12464.
Objavljeno: 20.09.2016; Ogledov: 1883; Prenosov: 230
.pdf Celotno besedilo (906,77 KB)

7.
PROSTORSKA PORAZDELITEV GOSTOTE SVETLOBNEGA TOKA SVETIL RAZLIČNIH OBLIK
Taja Svetina, 2013, diplomsko delo

Opis: V diplomskem seminarju obravnavamo gostoto svetlobnega toka svetil različnih oblik. Razvili smo merilni sistem in z njim izvedli eksperiment, s katerim izmerimo gostoto svetlobnega toka v odvisnosti od oddaljenosti od svetila in prostorsko porazdelitev gostote svetlobnega toka na dani oddaljenosti od svetila. Slednjo ponazorimo s krogelnimi diagrami. Meritve smo izvedli z luksmetrom proizvajalca Vernier.
Ključne besede: svetila, fotometrija, gostota svetlobnega toka, osvetljenost, luksmeter, krogelni diagrami
Objavljeno: 31.01.2014; Ogledov: 1184; Prenosov: 196
.pdf Celotno besedilo (7,41 MB)

8.
INDUSTRIJSKA RAZSVETLJAVA NA PRIMERU RAZSVETLJAVE PROIZVODNE HALE V PAPIRNI INDUSTRIJI
Damjan Trebežnik, 2011, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo obravnava pomen industrijske razsvetljave v dveh delih. V prvem delu so poleg osnovnih lastnosti razsvetljave razloženi osnovni pojmi in definicije. V nadaljevanju dela se dotaknemo človekovega biološkega ritma in vpliva nanj. Vpliv razsvetljave je usmerjen predvsem na delo v industriji in podkrepljen z znanimi raziskavami. Obravnavan je tudi standard o razsvetljavi v industriji s smernicami za projektiranje. V drugem delu je prikazana obstoječa razsvetljava industrijskega obrata v podjetju Radeče papir d.o.o. Ob ugotovitvi o neustreznosti rezultatov je nato prikazana rešitev z novo prilagojeno in učinkovitejšo razsvetljavo. Diplomsko delo se zaključi s primerjavo rezultatov obeh vrst razsvetljave in podanimi komentarji o smiselnosti investicije v novo razsvetljavo industrijskega obrata.
Ključne besede: industrijska razsvetljava, vidna učinkovitost, vzdrževana osvetljenost, energetska učinkovitost
Objavljeno: 26.08.2011; Ogledov: 2609; Prenosov: 325
.pdf Celotno besedilo (2,10 MB)

9.
MEHANIZEM ZA SLEDENJE SONCU
Jan Konečnik, 2010, diplomsko delo/naloga

Opis: Diplomsko delo govori o mehanizmu, ki je sposoben slediti soncu, za dosego čimbolj optimalne osvetljenosti sončnega panela. Mehanizem je v prvem načinu na podlagi merjenja osvetljenosti na dveh koncih panela in primerjanjem obeh vrednosti, sposoben določiti potreben zasuk panela, ki ga obrača enosmerni elektromotor, za dosego optimalne osvetljenosti v vsakem trenutku, v drugem načinu pa določa potreben zasuk glede na astronomski čas. V delu so predstavljeni cilji naloge, kratka raziskava že izdelanih sistemov, opis posameznih segmentov sistema, predstavljeni so razlogi za izbiro posameznih elementov in njihova vloga v sistemu, na koncu pa so predstavljeni še rezultati in podanih tudi nekaj možnih izboljšav in nadgradenj.
Ključne besede: Mehanizem, sledenje soncu, avtomatizacija, osvetljenost, astronomski čas
Objavljeno: 11.03.2011; Ogledov: 1912; Prenosov: 239
.pdf Celotno besedilo (6,42 MB)

10.
Meritve parametrov okolja v osnovni šoli
Jožica Jurgec, 2010, diplomsko delo

Opis: V današnjem času lahko ugotovimo, da so učenci kljub navidezni otroški brezskrbnosti izpostavljeni različnim obremenitvam. Te so v času njihovega šolanja takšne, da zahtevajo iskanje vzročno-posledičnih povezav v neposredni praksi. Obremenjenost obsega psihofizične napore, ki so jim učenci izpostavljeni pri pouku. Zato se moramo zavedati, da je šolsko okolje pomemben ergonomsko-ekološki prostor, kjer se izvajajo vsi učno-vzgojni procesi. Obremenitve, ki se s tem pojavljajo, so tiste, na katere velikokrat niti ne pomislimo. Tako se včasih niti ne zavedamo, da je težava pri branju teksta, če so premajhne črke, če je v učilnici neprimerna razsvetljava ali je prevelika delovna temperatura, mogoče celo prevelik hrup v prostoru. Tega pogosto niti ne zaznamo, saj se nam zdi delo v takšnih razmerah nekaj čisto normalnega. Dejansko pa ti pogoji vplivajo na preobremenjenost učenca, ki jo z različnimi obveznostmi samo še stopnjujemo. Hrup je nedvomno dejavnik, ki v veliki meri vpliva na koncentracijo pri delu, zmanjša pa se tudi razumljivost komunikacije, ki je nujno potrebna pri delu in učenju. Učitelji in učenci so v šolskih prostorih po navadi izpostavljeni prevelikemu hrupu. Rezultati meritev, ki sem jih opravila v prostorih ob različnih situacijah, dokazujejo zgornjo trditev. Glede na pravilnike in uredbe o hrupu v naravnem in življenjskem okolju dnevna izpostavljenost hrupu ne presega zakonsko določenih mejnih vrednosti. V posameznih primerih pa bi lahko vrednost hrupa v daljšem časovnem obdobju vplivala na okvaro sluha ali na splošno počutje.
Ključne besede: Ključne besede: zvok, hrup, temperatura, osvetljenost, meritve hrupa, osvetljenosti in temperature, šolski prostor
Objavljeno: 16.03.2010; Ogledov: 4077; Prenosov: 181
.pdf Celotno besedilo (1,33 MB)

Iskanje izvedeno v 0.26 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici