| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 37
Na začetekNa prejšnjo stran1234Na naslednjo stranNa konec
1.
Osveščenost staršev glede stresa in stisk njihovih otrok v 1. razredu osnovne šole : diplomsko delo
Daša Ličina, 2023, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo z naslovom Osveščenost staršev glede stresa in stisk njihovih otrok v 1. razredu osnovne šole sestavljata teoretični in empirični del. V teoretičnem delu smo se osredotočili na stres in stiske otrok, nato smo se poglobili v vzroke za nastanek, načine spoprijemanja in vlogo odraslih. V empiričnem delu smo predstavili rezultate raziskave, ki smo jo opravili s starši prvošolcev javnih in zasebnih osnovnih šol. Zanimalo nas je, koliko znanja imajo starši na področju stresa in stisk otrok, kako se s tem spoprijemajo in ali znajo ustrezno prepoznati simptome stresa in stisk pri lastnem otroku. Spletni anketni vprašalnik je bil aktiven od meseca maja 2022 do avgusta 2022, v tem času nam je uspelo zbrati 86 ustrezno izpolnjenih anketnih vprašalnikov. Podatki so bili zbrani s pomočjo anketnega vprašalnika, pridobljene odgovore pa smo obdelali s programom SPSS. Pridobljeni rezultati in ugotovitve nakazujejo na dobro seznanjenost staršev na področju stisk in stresa otrok ter spremljanje le-tega, hkrati pa nakazujejo, da starši na podlagi opazovanja telesnega in čustvenega počutja lastnega otroka ne opazijo ali ne znajo ustrezno oceniti, ali je njihov otrok v stiski ali pod stresom.
Ključne besede: Otroci, starši, osveščenost, stres, stiske
Objavljeno v DKUM: 03.10.2023; Ogledov: 427; Prenosov: 53
.pdf Celotno besedilo (2,13 MB)

2.
Awareness and expectations of visitors to family medicine practices about palliative care in Slovenia
Erika Zelko, Dorotea Gašpar, Estera Gjuras, Nevenka Krčevski-Škvarč, 2021, izvirni znanstveni članek

Ključne besede: paliativna oskrba, osveščenost javnosti, pričakovanja, palliative care, public awareness, expectations
Objavljeno v DKUM: 22.01.2023; Ogledov: 478; Prenosov: 73
.pdf Celotno besedilo (313,27 KB)
Gradivo ima več datotek! Več...
Gradivo je zbirka in zajema 1 gradivo!

3.
Ocena osveščenosti laične populacije o paliativni oskrbi
Dorotea Gašpar, Estera Gjuras, 2020, končno poročilo o rezultatih raziskav

Ključne besede: paliativna oskrba, osveščenost, populacija
Objavljeno v DKUM: 27.10.2021; Ogledov: 1064; Prenosov: 78
.pdf Celotno besedilo (946,86 KB)

4.
Soočanje staršev z otroško hospitalizacijo in s skrbmi, ki nastanejo s stroški
Valentina Rečnik, 2021, diplomsko delo

Opis: Uvod: Nekatere dolgotrajne bolezni niso popolnoma ozdravljive, število otrok s temi boleznimi se vsako leto povečuje, kar vodi v zmanjšano kvaliteto njihovega življenja. Starši se velikokrat soočajo z zdravstvenimi in z nezdravstvenimi stroški, ki jim povzročajo finančno negotovost. Namen je, raziskati soočanje staršev s hospitalizacijo otrok in s skrbmi s stroški, ki nastanejo med hospitalizacijo otrok. Metode: Uporabili smo kvantitativno raziskovanje z metodo anketiranja in kvalitativno raziskovanje z intervjujem. Raziskovalni vzorec so bili starši kronično bolnih otrok. Podatke smo s pomočjo programa Microsoft Office Word in Excel analizirali, obdelali z opisno statistiko ter jih opisno in v tabelah predstavili. Rezultati: Ugotovili smo, da so najpogostejši stroški prav nezdravstveni stroški, ki staršem obolelih otrok s pogostejšimi hospitalizacijami povzročajo večje stroške in jih finančno prizadenejo. Največ staršev otrok je sicer informacije o pravicah iz Zakona o zdravstvenem varstvu z zdravstvenim zavarovanjem in Zakona o starševskem varstvu in družinskih prejemnikih ter o dobrodelnih organizacijah pridobilo s strani drugih zdravstvenih delavcev. Razprava in sklep: Vloga medicinske sestre je pomembna pri prilagajanju otrok in staršev na kronično bolezen. Vzpostavi mora zaupanje, jasno komunicirati, se zavedati svoje odgovornosti pri delu ter stalno nadgrajevati svoje strokovno znanje. V prihodnje bi bilo smiselno usmeriti raziskovanje o nezdravstvenih stroških, saj ti stroški najbolj finančno bremenijo starše.
Ključne besede: osveščenost staršev, dolgotrajno bolan otrok, bolnišnično bivanje, izdatki tekom zdravljenja
Objavljeno v DKUM: 17.08.2021; Ogledov: 1018; Prenosov: 75
.pdf Celotno besedilo (1,46 MB)

5.
Stališča zdravstvenih delavcev v zdravstvenih domovih o cepljenju proti gripi
Zala Žvikart, 2021, diplomsko delo

Opis: Gripa je bolezen dihal, katero povzročajo virusi. Prenaša se kapljično in jo najpogosteje zaznamo v zimskem času. Pred gripo se najučinkoviteje zaščitimo s cepljenjem. Le-to se priporoča predvsem nosečnicam, otrokom, starejšim nad 65 let, bolnikom s kroničnimi boleznimi ter vsem zdravstvenim delavcem. Precepljenost proti gripi je pri nas izredno nizka, predvsem pri zdravstvenih delavcih, zato je zelo pomembno ozaveščati ljudi o pomenu cepljenja proti gripi. Uporabljeni sta kvantitativna ter deskriptivna metoda dela. Proučili smo slovensko in tujo strokovno literaturo. Raziskavo smo izvedli s pomočjo anketnega vprašalnika, ki smo ga posredovali različnim zdravstvenim domovom na Štajerskem. Podatke smo nato obdelali z opisno statistiko in jih predstavili v tabelah ter grafih. Ugotovili smo, da je precepljenost med zdravstvenimi delavci v zdravstvenih domovih glede na ostale raziskave večja. Anketiranci se proti gripi cepijo predvsem iz razlogov, da zaščitijo sebe, svojce ter bolnike. Da se ne cepijo, je krivo prepričanje o stranskih učinkih cepiva ter dobro zdravstveno stanje. Precepljenost bi povečali z brezplačnim cepljenjem, ki bi potekalo med delovnim časom, več cepilnimi mesti ter boljšim ozaveščanjem o cepljenju proti gripi. Kljub temu da je precepljenost zdravstvenih delavcev v zdravstvenih domovih kar dobra, se več kot polovica zdravstvenih delavcev ne cepi zaradi različnih prepričanj. Po večini so mnenja, da cepljenje proti gripi ne bi smelo biti obvezno ter da mora odločitev za cepljenje sprejeti vsak zase. Širjenje gripe lahko poleg cepljenja preprečimo tudi z dobrimi higienskimi navadami ter ostalimi zaščitnimi ukrepi.
Ključne besede: influenca, precepljenost, osveščenost, primarno zdravstveno varstvo
Objavljeno v DKUM: 24.03.2021; Ogledov: 1685; Prenosov: 231
.pdf Celotno besedilo (1,19 MB)

6.
Poznavanje obsesivno kompulzivne motnje med študenti zdravstvene nege
Elvira Žižek, 2019, diplomsko delo

Opis: Zavedati se moramo, da je poznavanje osnovnih značilnosti nekaterih duševnih motenj bistveno pri delu v kliničnem okolju. Pri svojem delu se medicinske sestre velikokrat srečujejo z določenimi oblikami duševnih motenj. Na podlagi aktualnosti teme smo želeli raziskati poznavanje obsesivno kompulzivne motnje med študenti zdravstvene nege, saj bolezen velja za eno izmed ključnih anksioznih motenj, katere število v današnjem svetu močno narašča.
Ključne besede: anksioznost, osveščenost, študij, medicinska sestra, pacient.
Objavljeno v DKUM: 25.10.2019; Ogledov: 3829; Prenosov: 430
.pdf Celotno besedilo (1,36 MB)

7.
Energijske pijače med osnovnošolci: uživanje in osveščenost o neželenih učinkih
Petya Prodanova, 2019, magistrsko delo

Opis: Energijske pijače so na voljo v več kot 140 državah po svetu in polovico potrošnikov teh pijač predstavljajo otroci in mladostniki. Magistrska naloga preučuje pogostost uživanja energijskih pijač z visoko vsebnostjo kofeina med osnovnošolci, razloge za njihovo uživanje ter osveščenost osnovnošolcev o neželenih učinkih teh pijač na zdravje. Raziskava obsega anonimno anketiranje osnovnošolcev v starosti 11-14 let v letu 2018, v skupnem številu 141 učencev na dveh osnovnih šolah (mestni in podeželski) v Sloveniji. Rezultati raziskave so pokazali, da je 63 % anketirancev poskusilo energijsko pijačo, vsak peti osnovnošolec (20 % od vseh anketirancev) uživa eno pločevinko 250 ml energijske pijače dnevno, 4 % anketirancev poroča, da so zaužili energijsko pijačo v zadnjih 24 urah, 11 % pa v zadnjih 7 dneh. Uživanje več kot ene 500 ml pločevinke, ki presega največji priporočljivi vnos za zdrave, odrasle osebe, smo ugotovili pri 1 % anketirancev. 67 % anketirancev ne ve, da energijske pijače vsebujejo kofein. Več kot 90 % osnovnošolcev se zaveda, da so energijske pijače zdravju škodljive, le tretjina pa jih je označila, da so prebrali deklaracijo na energijski pijači. Uporabili smo test Hi-kvadrat za ugotavljanje povezanosti dveh spremenljivk in Spearmanov koeficient korelacije rangov, za ugotavljanje stopnje monotone povezanosti izbranih spremenljivk. Raziskava opozarja na problem prekomernega uživanja energijskih pijač med osnovnošolci. Kaže tudi na potrebo po izobraževalnih programih o energijskih pijačah in njihovem vplivu na zdravje. Izobraževalni programi bi bili potrebni za večjo osveščenost v skupnosti ter za morebitne nove zakonske okvire glede omejitev uživanja energijskih pijač med otroki in mladostniki.
Ključne besede: energijske pijače, osnovnošolci, kofein, neželeni učinki, osveščenost
Objavljeno v DKUM: 15.07.2019; Ogledov: 1834; Prenosov: 330
.pdf Celotno besedilo (1,41 MB)

8.
Osveščenost žensk v Pomurju o ginekoloških presejalnih programih
Mojca Halabarec, 2018, diplomsko delo

Opis: Izhodišča: Presejanje je pregledovanje navidezno zdravih ljudi, za zgodnje odkrivanje bolezni in hitro ukrepanje. S presejalnimi programi na ginekološkem področju pregledujejo ženske s preprostimi preiskavami ali testi, da bi med njimi odkrili tiste, ki že imajo predstopnjo ali začetno obliko raka materničnega vratu in/ali raka dojk. V Sloveniji na ginekološkem področju delujeta dva presejalna programa, in sicer program DORA, za odkrivanje raka dojk in program ZORA, za odkrivanje raka materničnega vratu. Namen zaključnega dela je ugotoviti osveščenost žensk v Pomurju o ginekoloških presejalnih programih. Raziskovalne metode: Uporabili smo deskriptivno metodo dela in kvantitativno metodologijo raziskovanja. Raziskavo smo izvedli v enem izmed nakupovalnih centrov v Pomurju. Izvedli smo anketo, v kateri je sodelovalo 100 žensk, in sicer 50 anketiranih žensk živi na podeželju in 50 anketirank je iz mestnih območij. Rezultati: Ugotovili smo, da ženske, ne glede na lokacijo bivanja, dobro poznajo glavni namen presejalnih programov, vendar je raziskava pokazala, da ženske iz mest bolj poznajo podroben namen program ZORA in DORA, kot ženske s podeželja. Večina žensk je tudi že dobila vabilo na presejalnih program, in se ga tudi udeležila, to pa bi storile tudi v prihodnje. Diskusija in zaključek: Presejalni programi so odlični preventivni programi, pri katerih s pomočjo testov, preiskav lahko bolezen odkrijemo v zgodnji fazi in so tako možnosti za ozdravitev visoke. Prišli smo do spoznanja, da so ženske v Pomurju dobro osveščene o namenu ginekoloških presejalnih programov in da se večina odzove vabilu na program.
Ključne besede: presejanje, testi, DORA, ZORA, osveščenost, ženske
Objavljeno v DKUM: 14.01.2019; Ogledov: 1228; Prenosov: 271
.pdf Celotno besedilo (883,27 KB)

9.
OSVEŠČENOST LJUDI O PRAVICAH DO PALIATIVNE OSKRBE
Tjaša Šarić, 2016, magistrsko delo

Opis: Paliativna oskrba nudi holistično oskrbo kronično bolnim in umirajočim. V sedanjem času je zelo aktualna, saj se populacija ljudi stara in vedno več je potrebe po paliativni oskrbi. V empiričnem delu smo ugotavljali, kakšna je osveščenost ljudi o pravicah do paliativne oskrbe. Namen dela je bil ugotoviti, ali spol, starost in izobrazba vplivajo na osveščenost o pravicah do paliativne oskrbe. Metodologija raziskovanja. Uporabljena je bila kvantitativna metoda dela s strukturiranim anketnim vprašalnikom, ki je vseboval 16 vprašanj. V raziskavi je preko spletnega mesta 1KA sodelovalo 223 anketirancev. Rezultate smo obdelali z računalniškimi programi Microsoft Word, Microsoft Office Excel in SPSS 20. Rezultati raziskave. Anketni vprašalnik so izpolnjevali v večini mlajši ljudje, ki uporabljajo internet. Večinoma so poznali termin paliativne oskrbe, kar 97 % jih je vedelo, s čim se paliativna oskrba ukvarja. Anketiranci so bili v večini dobro osveščeni o splošnih pravicah do paliativne oskrbe, ki jim pripadajo po Zakonu o pacientovih pravicah. Ovrgli smo hipotezi, da ljudje z višjo izobrazbo bolje poznajo pravice na paliativnem področju kakor ljudje z nižjo in da so starejši ljudje bolj zavzeti za tematiko paliativne oskrbe kakor mlajši. Sklep. Z raziskavo smo potrdili, da so anketiranci dobro osveščeni o pravicah glede paliativne oskrbe, kar pa se ne sklada z dognanji iz drugih raziskav, kjer je populacija anketirancev starejša. V našem primeru moramo upoštevati tudi to, da so bili anketiranci večinoma mlajši ljudje, ki so uporabniki interneta. Čeprav je paliativna oskrba na splošno vedno bolj aktualna tema že zaradi staranja populacije, bi morali na področju osveščenosti o pravicah do paliativne oskrbe še veliko postoriti, saj veliko starejših ljudi ne pozna termina paliativna oskrba, na kar kažejo dognanja tujih večjih raziskav. Vedo, da se v bolnišnicah izvaja lajšanje bolečin in trpljenja, ampak ne poznajo vseh pravic, ki jih imajo v okviru paliativne oskrbe. Tukaj bi nam bili v veliko pomoč mediji in informativni materiali v obliki zloženk, plakatov ipd.
Ključne besede: paliativna oskrba, pravice, osveščenost, hospic, zdravstvena nega, medicinska sestra.
Objavljeno v DKUM: 07.02.2017; Ogledov: 2576; Prenosov: 381
.pdf Celotno besedilo (1,26 MB)

10.
OSVEŠČENOST ŠTUDENTOV O SPOLNO PRENOSLJIVIH BOLEZNIH
Gregor Štekovič, 2015, diplomsko delo

Opis: Teoretična izhodišča in namen: Spolno prenosljive bolezni so bolezni, ki se pretežno prenašajo s spolnimi odnosi. Povzročajo jih različni virusi, paraziti in bakterije. Pri spolno prenosljivih boleznih je zelo pomembna osveščenost študentov. Osveščenost predvsem pomaga, da se boleznim izognejo ter poiščejo pravočasno zdravniško pomoč. Namen diplomskega dela je prikazati, kako so študenti osveščeni o spolno prenosljivih boleznih.Raziskovalne metode: V empiričnem delu diplomskega dela smo uporabili kvantitativno raziskovalno metodologijo. Podatke smo zbrali s pomočjo anonimnega anketnega vprašalnika. Anketni vprašalnik vsebuje 13 vprašanj zaprtega tipa in 2 vprašanji polodprtega tipa.Rezultati: Z raziskavo smo ugotovili, da so študenti večinoma osveščeni o spolno prenosljivih boleznih. Seznanjeni so o vrstah spolno prenosljivih bolezni, o tem, na katere načine se prenašajo, kako bi ravnali v primeru okužbe in menijo, da je kondom ustrezna zaščita pred spolno prenosljivimi boleznimi. Diskusija in zaključek: V današnjem času je osveščenost študentov o spolno prenosljivih boleznih velikega pomena. Preprečuje marsikatero spolno prenosljivo bolezen. V primeru bolezni je potrebno poiskati ustrezno zdravniško pomoč, pomembna je komunikacija s partnerjem in zaupanje. Zavedati se je treba, da se spolno prenosljivim boleznim v veliki meri izognemo, če imamo stalnega partnerja. Z menjavo partnerjev se možnost okužbe zelo poveča. Učitelji v šolah, zdravstveni delavci, starši in mediji veliko pripomorejo k osveščenosti.
Ključne besede: spolno prenosljive bolezni, osveščenost, kondom, študenti, preventiva, spolna vzgoja
Objavljeno v DKUM: 24.12.2015; Ogledov: 1988; Prenosov: 360
.pdf Celotno besedilo (730,86 KB)

Iskanje izvedeno v 0.24 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici