Iskanje po katalogu digitalne knjižnice

Opis: Diplomsko delo z naslovom Osveščenost staršev glede stresa in stisk njihovih otrok v 1. razredu osnovne šole sestavljata teoretični in empirični del. V teoretičnem delu smo se osredotočili na stres in stiske otrok, nato smo se poglobili v vzroke za nastanek, načine spoprijemanja in vlogo odraslih. V empiričnem delu smo predstavili rezultate raziskave, ki smo jo opravili s starši prvošolcev javnih in zasebnih osnovnih šol. Zanimalo nas je, koliko znanja imajo starši na področju stresa in stisk otrok, kako se s tem spoprijemajo in ali znajo ustrezno prepoznati simptome stresa in stisk pri lastnem otroku. Spletni anketni vprašalnik je bil aktiven od meseca maja 2022 do avgusta 2022, v tem času nam je uspelo zbrati 86 ustrezno izpolnjenih anketnih vprašalnikov. Podatki so bili zbrani s pomočjo anketnega vprašalnika, pridobljene odgovore pa smo obdelali s programom SPSS. Pridobljeni rezultati in ugotovitve nakazujejo na dobro seznanjenost staršev na področju stisk in stresa otrok ter spremljanje le-tega, hkrati pa nakazujejo, da starši na podlagi opazovanja telesnega in čustvenega počutja lastnega otroka ne opazijo ali ne znajo ustrezno oceniti, ali je njihov otrok v stiski ali pod stresom.
Ključne besede: Otroci, starši, osveščenost, stres, stiske
Objavljeno v DKUM: 03.10.2023; Ogledov: 546; Prenosov: 88
Celotno besedilo (2,13 MB)

Ključne besede: paliativna oskrba, osveščenost, populacija
Objavljeno v DKUM: 27.10.2021; Ogledov: 1167; Prenosov: 94
Celotno besedilo (946,86 KB)

Opis: Gripa je bolezen dihal, katero povzročajo virusi. Prenaša se kapljično in jo najpogosteje zaznamo v zimskem času. Pred gripo se najučinkoviteje zaščitimo s cepljenjem. Le-to se priporoča predvsem nosečnicam, otrokom, starejšim nad 65 let, bolnikom s kroničnimi boleznimi ter vsem zdravstvenim delavcem. Precepljenost proti gripi je pri nas izredno nizka, predvsem pri zdravstvenih delavcih, zato je zelo pomembno ozaveščati ljudi o pomenu cepljenja proti gripi. Uporabljeni sta kvantitativna ter deskriptivna metoda dela. Proučili smo slovensko in tujo strokovno literaturo. Raziskavo smo izvedli s pomočjo anketnega vprašalnika, ki smo ga posredovali različnim zdravstvenim domovom na Štajerskem. Podatke smo nato obdelali z opisno statistiko in jih predstavili v tabelah ter grafih. Ugotovili smo, da je precepljenost med zdravstvenimi delavci v zdravstvenih domovih glede na ostale raziskave večja. Anketiranci se proti gripi cepijo predvsem iz razlogov, da zaščitijo sebe, svojce ter bolnike. Da se ne cepijo, je krivo prepričanje o stranskih učinkih cepiva ter dobro zdravstveno stanje. Precepljenost bi povečali z brezplačnim cepljenjem, ki bi potekalo med delovnim časom, več cepilnimi mesti ter boljšim ozaveščanjem o cepljenju proti gripi. Kljub temu da je precepljenost zdravstvenih delavcev v zdravstvenih domovih kar dobra, se več kot polovica zdravstvenih delavcev ne cepi zaradi različnih prepričanj. Po večini so mnenja, da cepljenje proti gripi ne bi smelo biti obvezno ter da mora odločitev za cepljenje sprejeti vsak zase. Širjenje gripe lahko poleg cepljenja preprečimo tudi z dobrimi higienskimi navadami ter ostalimi zaščitnimi ukrepi.
Ključne besede: influenca, precepljenost, osveščenost, primarno zdravstveno varstvo
Objavljeno v DKUM: 24.03.2021; Ogledov: 1786; Prenosov: 244
Celotno besedilo (1,19 MB)

Opis: Energijske pijače so na voljo v več kot 140 državah po svetu in polovico potrošnikov teh pijač predstavljajo otroci in mladostniki. Magistrska naloga preučuje pogostost uživanja energijskih pijač z visoko vsebnostjo kofeina med osnovnošolci, razloge za njihovo uživanje ter osveščenost osnovnošolcev o neželenih učinkih teh pijač na zdravje. Raziskava obsega anonimno anketiranje osnovnošolcev v starosti 11-14 let v letu 2018, v skupnem številu 141 učencev na dveh osnovnih šolah (mestni in podeželski) v Sloveniji. Rezultati raziskave so pokazali, da je 63 % anketirancev poskusilo energijsko pijačo, vsak peti osnovnošolec (20 % od vseh anketirancev) uživa eno pločevinko 250 ml energijske pijače dnevno, 4 % anketirancev poroča, da so zaužili energijsko pijačo v zadnjih 24 urah, 11 % pa v zadnjih 7 dneh. Uživanje več kot ene 500 ml pločevinke, ki presega največji priporočljivi vnos za zdrave, odrasle osebe, smo ugotovili pri 1 % anketirancev. 67 % anketirancev ne ve, da energijske pijače vsebujejo kofein. Več kot 90 % osnovnošolcev se zaveda, da so energijske pijače zdravju škodljive, le tretjina pa jih je označila, da so prebrali deklaracijo na energijski pijači. Uporabili smo test Hi-kvadrat za ugotavljanje povezanosti dveh spremenljivk in Spearmanov koeficient korelacije rangov, za ugotavljanje stopnje monotone povezanosti izbranih spremenljivk. Raziskava opozarja na problem prekomernega uživanja energijskih pijač med osnovnošolci. Kaže tudi na potrebo po izobraževalnih programih o energijskih pijačah in njihovem vplivu na zdravje. Izobraževalni programi bi bili potrebni za večjo osveščenost v skupnosti ter za morebitne nove zakonske okvire glede omejitev uživanja energijskih pijač med otroki in mladostniki.
Ključne besede: energijske pijače, osnovnošolci, kofein, neželeni učinki, osveščenost
Objavljeno v DKUM: 15.07.2019; Ogledov: 1927; Prenosov: 368
Celotno besedilo (1,41 MB)

Opis: Paliativna oskrba nudi holistično oskrbo kronično bolnim in umirajočim. V sedanjem času je zelo aktualna, saj se populacija ljudi stara in vedno več je potrebe po paliativni oskrbi. V empiričnem delu smo ugotavljali, kakšna je osveščenost ljudi o pravicah do paliativne oskrbe. Namen dela je bil ugotoviti, ali spol, starost in izobrazba vplivajo na osveščenost o pravicah do paliativne oskrbe. Metodologija raziskovanja. Uporabljena je bila kvantitativna metoda dela s strukturiranim anketnim vprašalnikom, ki je vseboval 16 vprašanj. V raziskavi je preko spletnega mesta 1KA sodelovalo 223 anketirancev. Rezultate smo obdelali z računalniškimi programi Microsoft Word, Microsoft Office Excel in SPSS 20. Rezultati raziskave. Anketni vprašalnik so izpolnjevali v večini mlajši ljudje, ki uporabljajo internet. Večinoma so poznali termin paliativne oskrbe, kar 97 % jih je vedelo, s čim se paliativna oskrba ukvarja. Anketiranci so bili v večini dobro osveščeni o splošnih pravicah do paliativne oskrbe, ki jim pripadajo po Zakonu o pacientovih pravicah. Ovrgli smo hipotezi, da ljudje z višjo izobrazbo bolje poznajo pravice na paliativnem področju kakor ljudje z nižjo in da so starejši ljudje bolj zavzeti za tematiko paliativne oskrbe kakor mlajši. Sklep. Z raziskavo smo potrdili, da so anketiranci dobro osveščeni o pravicah glede paliativne oskrbe, kar pa se ne sklada z dognanji iz drugih raziskav, kjer je populacija anketirancev starejša. V našem primeru moramo upoštevati tudi to, da so bili anketiranci večinoma mlajši ljudje, ki so uporabniki interneta. Čeprav je paliativna oskrba na splošno vedno bolj aktualna tema že zaradi staranja populacije, bi morali na področju osveščenosti o pravicah do paliativne oskrbe še veliko postoriti, saj veliko starejših ljudi ne pozna termina paliativna oskrba, na kar kažejo dognanja tujih večjih raziskav. Vedo, da se v bolnišnicah izvaja lajšanje bolečin in trpljenja, ampak ne poznajo vseh pravic, ki jih imajo v okviru paliativne oskrbe. Tukaj bi nam bili v veliko pomoč mediji in informativni materiali v obliki zloženk, plakatov ipd.
Ključne besede: paliativna oskrba, pravice, osveščenost, hospic, zdravstvena nega, medicinska sestra.
Objavljeno v DKUM: 07.02.2017; Ogledov: 2677; Prenosov: 399
Celotno besedilo (1,26 MB)