| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 6 / 6
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
PRIZNANJE KAZNIVEGA DEJANJA-KRIMINALISTIČNI IN PRAVNI VIDIKI
Gašper Tarman, 2012, diplomsko delo

Opis: Namen naloge je prikazati pojem priznanja z različnih vidikov in ugotoviti, kakšen vpliv ima na preiskovalce kaznivih dejanj in potek kazenskega postopka. Uvodno poglavje na kratko opisuje, kakšno vlogo ima priznanje v različnih fazah kazenskega postopka. Izpostavljeni so nekateri problemi, ki se lahko pojavljajo pri pridobivanju priznanja in vplivajo na nadaljnji potek postopka. V drugem poglavju je opredeljen pojem priznanja. Na kratko so opisane različne oblike priznanja in razlogi, zaradi katerih storilec prizna dejanje. Prikazan je pomen priznanja v predkazenskem in kasneje v kazenskem postopku. Tretje poglavje opisuje postopek zbiranja obvestil od oseb v informativnem pogovoru, ki je neformalne narave, in postopek zaslišanja, ki je natančno določen in predpisan v zakonu. Omenjeni so nekateri problemi in omejitve, s katerimi se soočajo preiskovalci pri pridobivanju priznanja od domnevnih storilcev. V nadaljevanju je opisano dokumentiranje izjav po koncu zbiranja obvestil ali zaslišanja in predstavljena pravna podlaga, ki omogoča organom pregona zbiranje informacij o kaznivem dejanju in storilcu. Na koncu poglavja je omenjena pravica do zagovornika, ki predstavlja eno izmed temeljnih pravic posameznika in ima pomembno funkcijo v kazenskem postopku. V četrtem poglavju so prikazani vzroki za spreminjanje izjav in preklic priznanja osumljenca ali obdolženca v kasnejšem postopku. Nakazane so možnosti, ki lahko zmanjšajo število spremenjenih izjav in kasnejših preklicev priznanj tako v predkazenskem kot v kazenskem postopku. Peto poglavje na začetku vsebuje splošen opis dokaznega postopka in pomen priznanja v njem. Predstavljeni so vplivi in posledice, ki jih ima priznanje na trajanje dokaznega postopka. V zaključku poglavja sta obravnavani dve pomembni novosti, ki ju prinaša zakonodaja in imata velik vpliv na trajanje in potek dokaznega postopka. Zadnje poglavje podaja sklepne ugotovitve in opisuje prednosti, ki jih prinaša sprememba zakonodaje.
Ključne besede: priznanje, informativni razgovor, zaslišanje, osumljenec, zagovornik, dokazni postopek, predobravnavni narok
Objavljeno: 09.03.2017; Ogledov: 509; Prenosov: 59
.pdf Celotno besedilo (510,08 KB)

2.
ZASLIŠANJE OSUMLJENCA V PREDKAZENSKEM IN KAZENSKEM POSTOPKU
Gregor Rabuza, 2016, diplomsko delo

Opis: Namen diplomskega dela je podrobna predstavitev zaslišanja osumljenca v predkazenskem in kazenskem postopku, tako s pravnega kot postopkovnega vidika. V prvi fazi, ko je osumljenec zaslišan s strani policije, so v diplomskem delu predstavljene pravice osumljenega, povezane z zaslišanjem, dovoljene in prepovedane tehnike zasliševanja, zakonska ureditev ter praktični potek zaslišanja in dokazna vrednost osumljenčeve izjave za nadaljnji kazenski postopek. V drugem delu je predstavljena predvsem normativna ureditev zaslišanja obdolženca pri preiskovalnem sodniku in zaslišanje obtoženca na glavni obravnavi. Na koncu diplomsko delo govori o priznanju krivde v posameznih fazah kazenskega postopka in o njegovi dokazni vrednosti.
Ključne besede: zaslišanje, predkazenski in kazenski postopek, osumljenec, obdolženec, obtoženec, pravice osumljenca, policija, preiskava, glavna obravnava, priznanje krivde.
Objavljeno: 22.07.2016; Ogledov: 1949; Prenosov: 463
.pdf Celotno besedilo (346,19 KB)

3.
Pogojna odložitev kazenskega pregona po ZKP
Sonja Turk, 2016, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo obravnava institut pogojne odložitve kazenskega pregona, kot ga opredeljuje veljavni Zakon o kazenskem postopku (ZKP). Za uvodom diplomskega dela so predstavljena načela, ki zadevajo začetek kazenskega pregona, selekcijski mehanizmi zadev za kazenski pregon, izpostavljen je pojem odvračanja kazenskega pregona, konsenzualnost v kazenskem postopku ter vloga državnega tožilca v predkazenskem postopku. V osrednjem delu naloge je obravnavan pojem in temeljne značilnosti pogojne odložitve kazenskega pregona (razvoj, uporaba, kriteriji instituta, vrsta in izbira nalog, postopek, pravice oškodovanca, ...). Predstavljene so posebnosti rabe tega instituta pri mladoletnikih. Pogojna odložitev kazenskega pregona je institut kazenskega postopka, ko sme državni tožilec za določena kazniva dejanja s soglasjem oškodovanca odložiti kazenski pregon, če je osumljenec pripravljen ravnati po navodilih državnega tožilca in izpolniti določene naloge, s katerimi se zmanjšajo ali odpravijo škodljive posledice kaznivega dejanja. v nalogi je opravljena pravna analiza določil ZKP o odložitvi kazenskega pregona in Splošnih navodil za enotno uporabo določb 162. člena Zakona o kazenskem postopku o odložitvi kazenskega pregona. Tej analizi slovenske kazensko procesne zakonodaje sledi primerjava nemške pravne ureditve odvračanja kazenskega pregona v nemškem Zakonu o kazenskem postopku. Med alternativnimi oblikami kazenskega pregona državni tožilci pogosto uporabljajo tudi institut poravnavanja, zato je v delu opredeljena tudi razmejitev med pogojno odložitvijo kazenskega pregona ter poravnavanjem. Na podlagi teoretične obravnave je nato opravljena še analiza uspešnosti uporabe instituta pogojne odložitve kazenskega pregona v slovenski tožilski praksi, prednosti in slabosti tega instituta, hkrati so podani predlogi za izboljšanje in večjo uporabo instituta v prihodnosti.
Ključne besede: Načelo oportunitete, konsenzualnost, Zakon o kazenskem postopku, kaznivo dejanje, pogojna odložitev kazenskega pregona, državni tožilec, oškodovanec, osumljenec.
Objavljeno: 18.11.2016; Ogledov: 1924; Prenosov: 116
.pdf Celotno besedilo (464,33 KB)

4.
Policijsko poznavanje verbalne in neverbalne komunikacije pri zaslišanju osumljenca
Sebastjan Žgur, 2019, diplomsko delo

Opis: Pri pridobivanju izjave mora policist znati presoditi oziroma ovrednotiti ter oceniti izjavo osumljenca. Pri verbalno podani izjavi osumljenca je poudarek na izrečenih besedah, medtem ko pri neverbalni komunikaciji govori telo, še preden se govor prične. V kolikor policist dobro pozna znake neverbalne komunikacije osumljenca, lažje presodi verodostojnost verbalne trditve. Poudariti moramo, da ima neverbalna komunikacija večjo sporočilno moč in je bolj verodostojna, vendar se verbalna in neverbalna komunikacija medsebojno dopolnjujeta. To je najbolj očitno, ko med njima pride do neskladja in takrat začutimo, da nas vsebina izjave, ki jo je podal osumljeni, nekako ni prepričala in nima pravega pomena. Obstajajo različne metode in tehnike prepoznavanja laži, ki pa niso dovolj objektivne, da bi lahko z gotovostjo trdili, da nekdo laže. Navadno si z njimi lahko pomagamo pri usmerjanju iskanja dokazov, ki so najbolj zanesljiv način dokazovanja in odkrivanja resnice.
Ključne besede: diplomske naloge, verbalna komunikacija, neverbalna komunikacija, osumljenec, zaslišanje, govorica telesa
Objavljeno: 26.03.2019; Ogledov: 290; Prenosov: 56
.pdf Celotno besedilo (1,18 MB)

5.
Napačna priznanja
Nika Lederer Ilić, 2019, diplomsko delo

Opis: Priznanja kot dokaz so poznana po tem, da imajo zelo pomembno vlogo na sodišču, saj ko obstaja priznanje, bo porota prej nekoga obsodila, kljub temu da je bilo priznanje pridobljeno z uporabo prisilnih tehnik. Napačno priznanje je priznanje krivde za dejanje, ki ga osumljeni ni storil, ki mu sledi pripoved o tem, kaj, kako in zakaj je spovednik storil kaznivo dejanje. Z zasliševanjem se opravlja pogovor, ki ga običajno uporabljajo uslužbenci organov pregona, vojaško osebje in obveščevalne agencije s ciljem pridobivanja koristnih informacij. Priznanje kaznivih dejanj običajno ni v najboljšo korist osumljencev, vendar pa mnogi to storijo. Opravljenih je bilo veliko raziskav o tem, zakaj se pojavijo napačna priznanja, in določeni so bili dejavniki pojava napačnih priznanj. To so zunanji pritisk, notranja potreba, dojemanje dokazov, omamljenost zaradi mamil, pravne pravice, nasprotovanje in duševne motnje. Poznamo tri tipe napačnih priznanj. Prostovoljna napačna priznanja so tista, v katerih ljudje zahtevajo odgovornost za zločine, ki jih niso storili, ne da bi jih spodbudiai ali pritisnila policija. Vsiljeno-sporazumna napačna priznanja so tista, v katerih priznajo nedolžni, a ranljivi osumljenci, in verjamejo, da so storili kaznivo dejanje, prepričanje, ki ga občasno spremljajo lažni spomini. Sporazumna napačna priznanja so priznanja, v katerih se nedolžni osumljenci vdajo, da bi se izognili stresni situaciji ali kaznovanju ali dobili nagrado. Napačno priznanje je lahko posledica zasliševalskega pritiska, ki ga predstavlja uporaba neprimernih zasliševalskih tehnik. O napačnih priznanjih je bilo opravljenih zelo veliko raziskav. To so raziskava, kjer so raziskali, kaj vpliva na poroto, da nekoga obsodi, raziskava, kjer so primerjali resnična in napačna priznanja med osebami z resnimi duševnimi boleznimi, in raziskava, kjer so raziskali, kateri so dejavniki ozadja, povezani s trditvami o napačnih priznanjih policiji.
Ključne besede: diplomske naloge, priznanje, dokaz, obsodba, osumljenec, zaslišanje
Objavljeno: 30.08.2019; Ogledov: 194; Prenosov: 27
.pdf Celotno besedilo (781,77 KB)

6.
Policijsko zbiranje obvestil in zaslišanje osumljenca
Aljoša Rehar, 2020, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu smo ugotavljali, kakšna je razlika med institutom policijskega zbiranja obvestil osumljenca in institutom policijskega zaslišanja osumljenca v predkazenskem postopku. V prvem delu diplomske naloge je na kratko definiran predkazenski postopek, za tem je opredeljen pomen testimonialnih dokazov oziroma dokazov, prejetih s pomočjo pričevanj, temu pa sledi definicija in razlaga vabljenja, enega glavnih pooblastil policistov, ki se navezuje na zaslišanje osumljenca. Na koncu tega dela diplomske naloge je opredeljen osredotočen sum, besedna zveza, ki jo policisti uporabijo, ko osebo obravnavajo kot edinega možnega storilca kaznivega dejanja. Da so bile ugotovljene glavne razlike med policijskim zbiranjem obvestil osumljenca in policijskim zaslišanjem osumljenca, sta morali biti ti dve fazi policijskega postopka zakonsko opredeljeni. Tako so v nadaljevanju naloge razloženi normativna ureditev, pravice osumljenca, potek zaslišanja in napake, ki jih policisti naredijo ob zaslišanju, kar lahko privede do izločitve nekaterih dokazov. Nazadnje so bile pregledane odločbe ustavnih sodišč, s čim je bilo na praktičnih primerih preverjeno, kje pristanejo dokumenti, pridobljeni v predkazenskem postopku, kakšno moč imajo za nadaljnji kazenski postopek, voden s strani sodišča in kakšne napake nastanejo v postopku zbiranja dokazov. Ugotovljeno je bilo, da zelo pomembno vlogo v predkazenskem postopku igrajo policisti, ki morajo pri svojem delu biti pozorni, da ne naredijo napak, saj te lahko privedejo do kršitve človekovih pravic in posledično izločitve dokazov, in da obstaja razlika v dokazni vrednosti izjav, glede na navzočnost zagovornika pri zaslišanju.
Ključne besede: diplomske naloge, predkazenski postopek, zbiranje obvestil, zaslišanje, osumljenec, policija
Objavljeno: 12.06.2020; Ogledov: 104; Prenosov: 24
.pdf Celotno besedilo (512,24 KB)

Iskanje izvedeno v 0.13 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici