| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 29
Na začetekNa prejšnjo stran123Na naslednjo stranNa konec
1.
Razlike med klasičnim pristopom k preiskovalnemu intervjuju in intervjuju z osumljencem s psihopatsko osebnostjo : diplomsko delo univerzitetnega študijskega programa Varstvoslovje
Jera Leban, 2022, diplomsko delo

Opis: Preiskovalni intervju je pomemben del policijske preiskave, saj določene informacije, ki so pomembne za preiskovan primer, lahko posredujejo le žrtve, priče ali osumljenci. V zaključnem delu predstavljamo problematiko preiskovalnega intervjuja, ko ima osumljeni lastnosti psihopatske osebnostne motnje. Ker psihopati predstavljajo nekje od 15 % do 25 % prestopniške populacije, je velika verjetnost, da bodo preiskovalci v svoji karieri obravnavali primer s takim osumljencem. Ugotavljamo, da je osnovna konstrukcija za preiskovalni intervju s psihopatom britanski model PEACE. Ta temelji na objektivnem zbiranju informacij, vendar pomemben element tega modela predstavlja vzpostavitev iskrenega in enakovrednega odnosa z osumljencem. Zaradi značilnosti psihopatije, kot so egocentičnost, aroganca, pomanjkanje občutka krivde, sočutja in empatije, je zanašanje na osumljenčeva čustva in vzpostavljanje dobrega delovnega odnosa v tem primeru neučinkovita strategija. Nadvse pomembno je, da preiskovalci pojav psihopatije poznajo tako dobro, da ga uspejo prepoznati dovolj zgodaj v intervjuju, hkrati pa to vedenje uporabiti za izbiro prave strategije. Priprava na preiskovalni intervju zato lahko igra ključno vlogo pri zgodnji zaznavi te motnje. Značilnosti in podrobnosti kaznivega dejanja lahko vsebujejo informacije, ki ponazarjajo na lastnosti psihopatskega storilca, prav tako je mogoče nekatere lastnosti psihopatije zaznati tekom pogovora s policisti (čustvena otopelost, površinski šarm, neodgovornost, laganje). Na podlagi študije primera Christopherja Porca smo ugotovili, da je Reidova zasliševalska metoda, ki spodbuja manipulativni in zavajajoč pristop, neučinkovita in kontraproduktivna pri intervjuvanju psihopata. Policijska preiskava vključuje tudi poligrafsko testiranje, zato nas je zanimalo, ali se psihofizični odzivi psihopata, ob poskusu zavajanja poligrafa, razlikujejo od ostalih ljudi. Ker je beleženje psihofizičnih odzivov pogojeno z našimi čustvi, smo predpostavili, da lahko psihopati zaradi odsotnosti stresa in občutka krivde zavedejo poligrafski test, vendar se je izkazal za enako zanesljivega (87 %), kot je na splošno ocenjena zanesljivost poligrafa (76-88 %).
Ključne besede: forenzična psihologija, policijske preiskave, preiskovalni intervjuji, osumljenci, psihopatija, poligraf
Objavljeno v DKUM: 17.10.2022; Ogledov: 447; Prenosov: 48
.pdf Celotno besedilo (779,09 KB)

2.
Tehnika zaslišanja strateška uporaba dokazov - teoretična izhodišča : diplomsko delo univerzitetnega študijskega programa Varstvoslovje
Rebeka Slak, 2021, diplomsko delo

Opis: Ugotavljanje verodostojnosti izjav zaslišane osebe je poleg pridobivanja informacij o kaznivem dejanju, eden izmed temeljev zaslišanj. K temu znatno pripomore premišljeno soočanje osumljenca z dokazi, ki so že pri prvem zaslišanju preiskovalcem velikokrat na voljo. Diplomsko delo obravnava eno izmed modernejših tehnik zaslišanja, tako imenovano strateško uporabo dokazov, katere uporaba v slovenskem prostoru bi lahko pokrila ta aspekt zaslišanj. Tehnika temelji na proučevanju obrambnih strategij lažnivih oziroma iskrenih osumljencev, taktičnemu razkrivanju dokazov in postavljanju vprašanj o njih. Z upoštevanjem osnovnih korakov tehnike, se poveča stopnja izjavno – dokazne neskladnosti pri lažnivcih, kar se je skozi dosedanje raziskave izkazalo za enega od zanesljivih znakov ugotavljanja zavajanja. V začetnem delu diplomske naloge je poudarek na globljem uvidu v tehniko strateškega razkritja dokazov, do katerega smo prišli s pregledom javno dostopne literature. Predstavljene so sestavne komponente tehnike, strategije izpraševalcev in obrambne strategije osumljencev, prednosti in pomanjkljivosti tehnike, ter novo razviti pristopi, ki izvirajo iz okvira omenjene tehnike. Sledi strnitev ugotovitev iz raziskav o karakteristikah moderne prakse zaslišanj osumljencev v Sloveniji, katera omogoča uvid v povezavo z lastnostmi omenjene tehnike. Opozarjamo tudi na vrsto pogojev, ki morajo biti izpolnjeni v primeru aplikacije tehnike v prakso. Na koncu naloge razpravljamo o sledeh tehnike v slovenskem prostoru, razlogih za njeno implementacijo in opomnimo na ovire, ki se pri tem pojavijo. Ugotavljamo da, Slovenska kazenska oziroma proceduralna zakonodaja zahteva, da se osumljencu pred zaslišanjem pove razloge za njegovo obdolžitev, kar pa predstavlja problem pri uporabi tehnike strateške uporabe dokazov. Tudi segmenti iz mirandinih pravic (npr. pravica do molka in pravica do zagovornika) nakazujejo, da omenjena tehnika v slovensko prakso zaslišanj ne more biti vpeljana v svojem enovitem obstoju. Pregled raziskav o sedanji slovenski praksi zbiranja obvestil od osumljencev, je pokazal da lahko posamezne korake strateške uporabe dokazov zasledimo le v nekaterih lastnostih preiskovalnega intervjuja, v katerem se usposablja slovenska policija.
Ključne besede: preiskovanje, zaslišanje, osumljenci, policija, dokazi, strateška uporaba dokazov, diplomske naloge
Objavljeno v DKUM: 02.11.2021; Ogledov: 1081; Prenosov: 94
.pdf Celotno besedilo (441,27 KB)

3.
Prepoznava osumljencev kaznivih dejanj po fotografijah : diplomsko delo univerzitetnega študijskega programa Varstvoslovje
Špela Legen, 2019, diplomsko delo

Opis: Preiskovalci pri postopku odkrivanja storilcev pogosto uporabljajo na videz preprosto metodo, v resnici pa vse prej kot to, prepoznavo osumljencev po fotografijah. Z napredkom tehnologije, se je večina klasičnih albumov nadomestila z računalniškimi programi, kateri omogočajo hrambo ogromne količine informacij oz. slik. Priča opiše značilnosti storilca, programi pa na podlagi teh značilnosti predlaga fotografije morebitnih osumljencev. Kljub novodobni tehniki, pa imajo še vedno največjo vlogo psihološki procesi in njihov vpliv na prepoznavo. Potek prepoznave po fotografijah je zakonsko določen (46. člen ZNPPol), določen je tudi celoten postopek fotografiranja storilcev. Preiskovalci, ki sodelujejo pri prepoznavi, morajo poznati pravilen postopek prepoznave, pomembno je tudi, da poznajo različne dejavnike, kateri vplivajo na zaznavanje in interpretacijo priče oz. žrtve. Velikokrat pride do napačne prepoznave, zaradi napak pri zaznavi, pozornosti, ter pri samemu spominu priče oz. žrtve. Neučinkovito izvedeni postopki prepoznave so predstavljeni tudi na praktičnih primerih, ki so se zgodili in kateri lahko služijo, kot opozorilo preiskovalcem pri izvajanju le teh. V diplomski nalogi se bom osredotočila na prepoznavo po fotografijah, njeno zakonsko opredelitev, opisala bom sam postopek fotografiranja storilcev, postopek prepoznave, ter napake, ki so lahko posledica vpliva večih različnih dejavnikov. Na kratko bom primerjala razlike med dvema različnima postopkoma izvedbe prepoznavne vrste iz fotografij, ter njuno učinkovitost pri uspešnosti prepoznave. Skozi te ugotovitve bom tudi potrdila oziroma ovrgla eno od postavljenih hipotez. Kritičen je torej pristop preiskovalcev in njihovo upoštevanje dejavnikov, ki vplivajo na pričo oz. žrtev, ter upoštevanje veljavne zakonodaje pri izvedbi postopka. Napake na enem in drugem področju pa hitro privedejo do napačne prepoznave oz. naprej v kazenskem postopku do napačne obsodbe.
Ključne besede: diplomske naloge, prepoznavanje, prepoznavanje po fotografijah, napake pri prepoznavi, prepoznavanje obrazov, kazniva dejanja, osumljenci
Objavljeno v DKUM: 08.07.2019; Ogledov: 1382; Prenosov: 360
.pdf Celotno besedilo (1,12 MB)

4.
Brezpilotni zrakoplov kot tehnični pripomoček za iskanje pogrešanih oseb in osumljencev : diplomsko delo univerzitetnega študijskega programa Varstvoslovje
Ina Zupanc, 2018, diplomsko delo

Opis: Zlata doba brezpilotnikov šele prihaja, to bo čas, ki bo spremenil svet na vseh področjih. V uvodu naloga opredeli pojme, kot npr. brezpilotni zrakoplov, pogrešana oseba, osumljenec ter predstavi hipoteze. Sledi hiter pregled zgodovine in začetkov brezpilotnikov, katerih zametek je naredil Nikola Tesla leta 1898 s patentom za brezpilotna plovila ali vozila. Tretje poglavje opiše velikosti, zmožnosti in lastnosti brezpilotnikov. Nekaj modelov je slikovno in opisno predstavljenih. Sledi poglavje o številni uporabi brezpilotnikov, ki v svetu predstavljajo tako pozitivne kot negativne storitve. Tako kot lahko pomagajo pri iskanju oseb, delu na kmetiji ali dostavljanju zdravil v neprevozne kraje, jih lahko ljudje uporabijo za nezakonito snemanje in prisluškovanje ali v najhujšem primeru, za ubijanje. V petem poglavju so opredeljeni pravni vidiki uporabe brezpilotnikov, s poudarkom na Sloveniji. Splošna pravila so zapisana v Zakonu o letalstvu, Zakonu o varstvu osebnih podatkov in Zakonu o nalogah in pooblastilih policije, bolj natančno jih opisuje Uredba o sistemih brezpilotnih zrakoplovov, sprejeta leta 2016. Uporaba je natančno določena in precej omejena. Temelji na osebni svobodi ljudi, za katero je pomembno, da se vanjo čim manj posega. V zadnjem delu naloga govori o uporabi helikopterjev in brezpilotnikov za iskanje pogrešanih oseb in osumljencev ter opiše prednosti in tveganja pri tem. Helikopterji sicer ogromno pripomorejo pri iskanju, vendar je njihova uporaba zelo draga. V določenih situacijah bi jih lahko nadomestili brezpilotniki in tako zmanjšali ceno, hkrati pa zmanjšali nevarnosti za pilote. Sledi opis policijskih pooblastil pri iskanju pogrešanih oseb in osumljencev ter možne kršitve pri tem. Policija mora pri uporabi brezpilotnih zrakoplovov biti zelo pozorna, da ne posega v zasebnost ljudi.
Ključne besede: pogrešane osebe, osumljenci, iskanje, preiskovanje, tehnični pripomočki, brezpilotni letalniki, droni, diplomske naloge
Objavljeno v DKUM: 30.05.2018; Ogledov: 2054; Prenosov: 200
.pdf Celotno besedilo (1,12 MB)

5.
Pravice osumljenca ob odvzemu prostosti : diplomsko delo visokošolskega strokovnega študija Varnost in policijsko delo
Nataša Vogrinc, 2016, diplomsko delo

Opis: Poseg v posameznikovo svobodo je poleg posega v pravico do življenja, ena najhujših kršitev človekovih pravic, ter je sprejemljiv le v primeru ko tako dopušča oziroma določa zakon. Vsaka država s pomočjo zakonov določa pravice oseb katerim je odvzeta prostost. Tako v Sloveniji le te pravice ureja Ustava Republike Slovenije, podrobneje pa Zakon o kazenskem postopku, kateri temelji na evropski pravi ureditvi. Pravice oseb ob odvzemu prostosti izhajajo iz Ustave RS in Zakona o kazenskem postopku, ter veljajo za vsakogar, ki se znajde v situaciji, ko mu je poseženo v svobodo. Med osnovne pravice sodi pravica do molka, pravica do zagovornika, pravica do tolmačenja in prevajanja, pravica do obveščanja in pravica do seznanitve z razlogi pridržanja ter pravica do pritožbe. Le te pravice temeljijo na evropski pravni ureditvi in prav zato so si pravice ki veljajo v Sloveniji skoraj identične s pravicami Republike Hrvaške. Namen diplomskega dela je podrobna predstavitev pravic osumljenca ob odvzemu prostosti. Uvodna poglavja opredeljujejo osnovne pojme, domnevo nedolžnosti ter pravico do poštenega sojenja, ter načela, ki določajo dopustitev posega v človekove pravice. Osrednji del sestavlja Ustavna ureditev pravic osumljenca ob odvzemu prostosti, Evropska ureditev pravic osumljenca, kateremu je odvzeta prostost in Zakon o kazenskem postopku z novelo ZKP-M. Na koncu diplomskem delu, so opredeljene pravice osumljenca ob odvzemu prostosti v Republiki Sloveniji ter primerjava le teh s hrvaško pravno ureditvijo.
Ključne besede: kazniva dejanja, osumljenci, odvzem prostosti, pridržanje, pravice, pravica do molka, pravica do zagovornika, diplomske naloge
Objavljeno v DKUM: 21.12.2016; Ogledov: 1502; Prenosov: 237
.pdf Celotno besedilo (567,49 KB)

6.
Preiskovalni intervju s psihopatom : diplomsko delo univerzitetnega študija
Rajka Kojić, 2016, diplomsko delo

Opis: Psihopatija je osebnostna motnja, katere izvor ni popolnoma jasen, definicije pa so si med seboj še vedno neenotne. Na forenzičnem področju bi lahko izpostavili Roberta Hara in njegovo PCL-R orodje za klasifikacijo psihopatije. V povezavi s predstavljenimi definicijami preostalih avtorjev in orodji za klasifikacijo jo lahko skupno opredelimo kot motnjo, za katero so značilni antisocialno vedenje in specifične osebnostne lastnosti. V nadaljevanju smo opredelili pojem preiskovalnega intervjuja, ki temelji na gradnji odnosa, njegov cilj pa je pridobitev čim bolj obširnih in zanesljivih informacij, ki bi doprinesle k odkrivanju resnice. Predstavili smo udeležence intervjuja, etiko intervjuvanja, načine primernega postavljanja vprašanj, odkrivanje preslepitve in opisali model PEACE, ki je eden izmed boljših pristopov preiskovalnega intervjuja. V zadnjem poglavju smo se nato navezali na preiskovalni intervju s psihopatom, v katerem smo ugotavljali postavljeno hipotezo, da preiskovalni intervju z nepsihopatskimi in psihopatskimi osumljenci poteka na enak način. To hipotezo smo nato tudi ovrgli. S predstavljenim vedenjem psihopatov med intervjujem, strategijami proti psihopatskem vedenju ter opisom odkrivanja preslepitve in psihopatskih lastnosti med intervjujem smo namreč ugotovili, da preiskovalna intervjuja s psihopatskimi in nepsihopatskimi osumljenci ne potekata na enak način, saj se intervju s prvimi prilagaja glede na njihove lastnosti in ne obstaja ena strategija, ki bi bila uporabna pri vseh enako. Ugotovili smo tudi, da je problem pri intervjuvanju psihopatov ravno uporaba tradicionalnih tehnik, kar smo predstavili na konkretnem primeru, katerega posledica je bila neuspešen intervju.
Ključne besede: preiskovalni intervju, osumljenci, psihopatija, psihopati, diplomske naloge
Objavljeno v DKUM: 10.05.2016; Ogledov: 2272; Prenosov: 359
.pdf Celotno besedilo (529,74 KB)

7.
Sodobne metode zaslišanja osumljencev : diplomsko delo univerzitetnega študija
Tjaša Pleško, 2015, diplomsko delo

Opis: Kazniva dejanja so tista dejanja, ki so v nasprotju z moralo, etiko in pravom, zato je nujno potrebno odkrivanje in preiskovanje le-teh, kaznovanje storilca in preprečevanje nastanka novih. Pri tem ima glavno vlogo policija, ki varuje ljudi, njihove pravice in državo. Osrednja tema diplomske naloge je preiskovalni intervju po angleškem modelu PEACE, s katerim policija pridobiva točne in zanesljive informacije, trdne dokaze, dokazuje krivdo osumljencu in odkriva resnico o kaznivem dejanju. Sestavljen je iz petih faz (priprava in načrtovanje; vpleti in pojasni; pogovor, razjasnjevanje in soočenje; zaključek ter vrednotenje). Pomembno je, da je osumljenec seznanjen s pravicami, ki jih ima med zaslišanjem, da so mu omogočeni odmori med pridržanjem in se pogovor med njim in preiskovalcem snema. Poudarek je na dobri pripravi in izpeljavi intervjuja, gradnji medsebojnega odnosa med preiskovalcem in osumljencem, predstavitvi dokazov, primerni komunikaciji ter postavljanju premišljenih vprašanj. Izogniti pa se je potrebno obtožbam, domnevanju krivde in izsiljevanju priznanj. Predstavljena je tudi pravna ureditev zaslišanja v Sloveniji, katera policijsko zaslišanje ne uvršča v kazenski postopek, ampak v predkazenski, zato tudi informacije, ki jih zbere policija in morebitno priznanje storilca, nimajo dokazne vrednosti na sodišču. Vse to je zgolj podlaga za uradno zaslišanje, ki ga v kazenskem postopku opravi preiskovalni sodnik. Postopek zaslišanja, dovoljene in prepovedane metode ter pravice osumljenca so urejene v Zakonu o kazenskem postopku, medtem ko je pristojnost policije stvar Zakona o policiji in Zakona o nalogah in pooblastilih policije.
Ključne besede: kazniva dejanja, osumljenci, zaslišanje, forenzična psihologija, metode, diplomske naloge
Objavljeno v DKUM: 19.01.2016; Ogledov: 1235; Prenosov: 192
.pdf Celotno besedilo (504,98 KB)

8.
Problematika prepoznavanja obrazov s pomočjo fotorobota : diplomsko delo visokošolskega strokovnega študija Varnost in policijsko delo
Tomaž Vačun, 2015, diplomsko delo

Opis: Diplomska naloga govori o problemih, ki nastajajo pri prepoznavi obrazov s pomočjo fotorobota. Raziskali smo tudi druge teme, ki so v neposredni povezavi s fotorobotom. Najprej smo predelali prepoznavanje: kaj sploh je prepoznavanje, kako poteka, kateri so dejavniki, ki vplivajo na prepoznavanje. V tem sklopu smo opisali še zaznavanje, saj je zelo pomemben del prepoznavanja. Dotaknili smo se napak, ki se pojavijo pri prepoznavanju, in vloge spomina in vida pri prepoznavanju. Opisan je primer, pri katerem je zaradi različnih dejavnikov prišlo do napačne prepoznave in s tem do obsodbe nedolžne osebe. Raziskali smo različne načine prepoznavanja, kot sta na primer prepoznavna vrsta in prepoznava oseb s pomočjo fotografij. Glavna tema je fotorobot. Najprej smo opisali zgodovino fotorobota: kje je nastal in kdo ga je izumil. Raziskali smo različne računalniške programe za izdelavo fotorobotov, ki so danes v uporabi po vsem svetu. Opisali tudi študijo uporabe fotorobota v ZDA: kje vse je v uporabi, kako ga uporabljajo, kako izobražujejo strokovnjake za izdelavo fotorobotov. Ugotavljali smo tudi, kako lahko izboljšamo izdelavo fotorobotov in kako je fotorobot utemeljen v slovenski zakonodaji. Na začetku smo zastavili tri hipoteze, ki smo jih do zaključka diplomske naloge potrdili ali zavrnili. Hipotezi, da mora biti izdelovalec fotorobota umetnik in da je prepoznava s pomočjo fotorobota 100-odstotno učinkovita, smo zavrgli. Hipotezo, da mora biti fotorobot narejen v roku 24 ur oziroma čim hitreje, kot je lahko, pa smo potrdili.
Ključne besede: kazniva dejanja, storilci, osumljenci, prepoznave, fotoroboti, pričanje, zanesljivost, verodostojnost, diplomske naloge
Objavljeno v DKUM: 15.01.2016; Ogledov: 1750; Prenosov: 207
.pdf Celotno besedilo (457,04 KB)

9.
Policijska pristranskost in pojav izsiljenih priznanj : diplomsko delo univerzitetnega študija
Adam Silić, 2015, diplomsko delo

Opis: Ljudje se pogosto ne zavedamo vpliva, ki ga ima zunanji svet na nas. Človek je po naravi analitik, kar pomeni, da neprestano zbira, obdeluje in tolmači podatke iz okolice. Podatkom, ki jih obdelamo, vedno dodamo osebno noto, jih poosebimo. V diplomskem delu z naslovom policijska pristranskost in pojav izsiljenih priznanj bomo predstavili policijsko zaslišanje v predkazenskem postopku. Zaslišanje je pomemben del predkazenskega postopka, ki ima lahko odločilen vpliv na nadaljnji potek kazenskega postopka in na sodbo. Policisti naj bi bili pri svojem delu čimbolj objektivni, kar je v praksi velikokrat težko. Vsaka oseba že v mladosti razvije različne obrambne mehanizme, ki imajo velik vpliv tudi kasneje v življenju, kar je lahko nevarno, še posebej takrat, ko ima taka oseba določena pooblastila, moč. Tako kot ostali ljudje, so policisti žrtve predsodkov in stereotipov, ter tudi sami stereotipizirajo in imajo predsodke, kar posledično vodi v razvoj pristranskosti. Ravno zato je pri opravljanju vsake policijske naloge, ne zgolj zaslišanja, potrebna visoka raven strokovnosti, usposobljenosti, zakonitosti in etičnosti. Nestrokovno izvedeno zaslišanje lahko hitro vodi v hujše kršitve zakonov, Ustave in človekovih pravic in temeljnih svoboščin, in ravno zato smo zaslišanju v tem delu posvetili tolikšno pozornost. Svoboda ima za človeka neprecenljivo vrednost, in je danes ena najbolj cenjenih dobrin in pravic.
Ključne besede: osumljenci, zaslišanje, policija, priznanje, izsiljena priznanja, človekove pravice, diplomske naloge
Objavljeno v DKUM: 19.10.2015; Ogledov: 1267; Prenosov: 189
.pdf Celotno besedilo (532,43 KB)

10.
Uporaba kriterijske vsebinske analize za ocenjevanje verodostojnosti izjav pri osumljencih : diplomsko delo univerzitetnega študija
Damjana Dolinar, 2015, diplomsko delo

Opis: V preiskovalnih in sodnih postopkih se pogosto postavlja vprašanje verodostojnosti pričanja. V ta namen so se razvile različne tehnike in metode za ugotavljanje zavajanja in večina izmed njih več pozornosti namenja nebesednemu vedenju kot pa vsebini govora. Vendar pa obstajajo tudi metode, ki se nanašajo na besedno vedenje in ena izmed njih se imenuje Ocenjevanje veljavnosti izjav. Omenjena metoda velja za najboljšo besedno metodo preverjanja resničnosti izjav, ki ima zadovoljivo točnost in je v nekaterih državah Srednje in Severne Evrope, za razliko od Slovenije, zelo razširjena in uveljavljena. V diplomski nalogi sem predstavila teoretično ozadje metode, njeno izvedbo in veljavnost ter uporabnost v praksi. Posebno pozornost sem namenila opisu Kriterijske vsebinske analize, ki predstavlja glavni in najpomembnejši del metode in temelji na osnovni domnevi, da se resnična izjava o dogodku vsebinsko in kakovostno razlikuje od izmišljene izjave. Podrobno je tudi opisanih vseh 19 vsebinskih kriterijev, ki označujejo resničnost izjav, pri tem pa odsotnost katerega od njih ne pomeni nujno, da je izjava izmišljena. Ugotovitve raziskav pa so potrdile hipotezo, da je prisotnost kriterijev višja pri resničnih izjavah kakor pri izmišljenih. Čeprav je bila metoda prvotno namenjena ocenjevanju resničnosti izjav otrok, domnevnih žrtev spolnih zlorab, so raziskave pokazale, da je uporabna tudi za ocenjevanje izjav odraslih in tudi v primerih, ki niso povezani s spolno zlorabo. Raziskovalci kot glavni pomanjkljivosti metode izpostavljajo različno usposobljenost ocenjevalcev in merila, po katerih odločajo, ali je pričanje resnično ali ne.
Ključne besede: kazniva dejanja, preiskovanje, osumljenci, zaslišanje, informativni pogovor, izjave, verodostojnost, kriterijska vsebinska analiza, diplomske naloge
Objavljeno v DKUM: 12.02.2015; Ogledov: 1543; Prenosov: 159
.pdf Celotno besedilo (525,72 KB)

Iskanje izvedeno v 8.41 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici