1. |
2. |
3. SEZNANJENOST ŽENSK Z DEJAVNIKI TVEGANJA ZA NASTANEK OSTEOPOROZEJanja Šket, 2016, diplomsko delo Opis: IZHODIŠČA – Pri ženskah v postmenopavzalnem obdobju pride do hormonskih sprememb, s katerimi je posredno povezan tudi nastanek osteoporoze. Osteoporoza je predvsem bolezen žensk in starejših ljudi ter dobesedno pomeni porozne kosti. Bolezen je tiha, kar pomeni, da jo po navadi odkrijemo šele, ko pride do zloma kosti. Raziskave kažejo, da je bolezen možno preprečiti z določenimi dejavniki, prav tako na njen nastanek vplivajo dejavniki tveganja, kot so ženski spol, dedna predispozicija, določene razvade ter drugi. Namen diplomskega dela je bil ugotoviti, v kolikšni meri so ženske seznanjene z dejavniki tveganja, ki pospešijo nastanek osteoporoze.
RAZISKOVALNE METODE – V raziskavi je sodelovalo trideset naključno izbranih žensk, ki so prišle na merjenje kostne gostote v center DXA, ki deluje na primarnem nivoju. Razdelili smo jim anketni vprašalnik s šestnajstimi vprašanji. Anketa je bila prostovoljna in anonimna. Za raziskovalni del smo uporabili kvantitativno metodo dela. Rezultate, ki smo jih dobili, smo grafično prikazali v deležih, pomagali smo si z računalniškim programom Microsoft Excel. Pri teoretičnem delu smo uporabili deskriptivno metodo dela. Podatke smo pridobili s pomočjo domače in tuje literature ter jih preučili in zapisali v računalniškem programu Microsoft Word.
REZULTATI – Povprečna starost anketirank je bila 65,3 let. Velika večina anketirank osteoporozo pozna, največ informacij o bolezni so pridobile iz medijev. Med njimi prevladujejo ženske, pri katerih ni imel diagnosticirane osteoporoze noben družinski član, prav tako jih večina v zadnjih letih ni utrpela zloma. Med tistimi, ki so ga, so najpogosteje utrpele zlom zapestja, sledi mu zlom kolka. Največ, skoraj polovico anketiranih, je na preiskavo napotil osebni zdravnik. Ugotovili smo, da je največ žensk telesno aktivnih trikrat na teden in da jih večina ne uživa alkohola, mleka in mlečnih izdelkov ter ne kadi. V veliki meri ženske niso uživale kortikosteroidov in hormonskih zdravil, tiste, ki pa so jih, so jih uživale do deset let. Skoraj polovica anketiranih nima drugih težav z zdravjem, med tistimi, ki pa jih imajo, močno prevladuje težava s povišanim krvnim tlakom, kateremu sledijo težave s ščitnico in ledvicami. Le majhen odstotek žensk, ki smo jih anketirali, ne pozna nobenega dejavnika tveganja za nastanek bolezni, največ jih pozna kot vzrok za nastanek osteoporoze starost. Z zadostnim vnosom kalcija kot dejavnika za preprečevanje je seznanjena večina anketiranih.
ZAKLJUČEK – Še vedno kljub dobri dostopnosti do informacij o osteoporozi ženske premalo poznajo dejavnike, ki pripomorejo k nastanku bolezni. Medtem ko so z nekaterimi dejavniki dobro seznanjene, drugih praktično ne poznajo, zato bi bilo primerno z njimi informirati predvsem ženske v obdobju menopavze in starejše ljudi. Za vse, ki pa že imajo diagnosticirano osteoporozo, je dobro, da se vključijo v osteološko društvo in tako pridobijo še več informacij o bolezni. Ključne besede: osteoporoza, ženska, dejavniki tveganja, mineralna kostna gostota, DXA Objavljeno v DKUM: 24.10.2016; Ogledov: 1930; Prenosov: 227
Celotno besedilo (633,94 KB) |
4. OBRAVNAVA PACIENTA Z OSTEOPOROZO V REFERENČNI AMBULANTITina Murko, 2016, diplomsko delo Opis: Teoretična izhodišča: Osteoporoza je pogosto prikrita bolezen, saj po večini ne kaže nobenih znakov, dokler ne pride do zloma. Prizadene področje okostja, kjer se zmanjšuje količina kostne gostote, medtem ko se veča nevarnost za zlome. Večina ljudi še vedno ni dovolj seznanjena s samim obolenjem, kar se kaže v porastu osteoporoznih zlomov po vsem svetu. V namen poučevanja in seznanitve pacientov s kronično nenalezljivimi boleznimi so v Sloveniji uvedli referenčne ambulante, v katerih diplomirana medicinska sestra deluje zdravstvenovzgojno. Namen diplomskega dela je bil predstaviti vlogo diplomirane medicinske sestre pri obravnavi pacienta z osteoporozo v referenčni ambulanti ter z raziskavo ugotoviti osveščenost pacientov o osteoporozi ter njihovo zadovoljstvo s potekom dela v referenčni ambulanti.
Metodologija raziskovanja: Za izdelavo diplomskega dela smo uporabili deskriptivno metodo dela. Raziskava je temeljila na kvantitativni metodologiji. Za pridobitev podatkov smo izdelali anketni vprašalnik, ki je zajemal 17 vprašanj, od tega 2 vprašanji polodprtega, 3 odprtega in 12 vprašanj zaprtega tipa. V raziskavi je sodelovalo 30 oseb z osteoporozo, ki so bile obravnavane v referenčni ambulanti.
Rezultati raziskave: Analiza raziskave je pokazala dobro osveščenost anketiranih o osteoporozi, saj jih je 90 odstotkov dovolj poučenih o svoji bolezni. Vsi anketiranci so seznanjeni z osteoporozo in tudi upoštevajo ukrepe za preprečevanje napredovanja osteoporoze. 80 odstotkov anketiranih je zelo zadovoljnih z obravnavo in s svetovanjem diplomirane medicinske sestre v referenčni ambulanti.
Sklep: V namen obveščanja in preventive osteoporoze ter vodenja kronično nenalezljivih bolezni so v Sloveniji pričele delovati referenčne ambulante. Ambulanta družinske medicine je tako pridobila dodatnega člana zdravstvenega tima. Diplomirane medicinske sestre, ki so ustrezno usposobljene z izobraževanji, paciente vodijo in jih s svetovanjem ustrezno usmerjajo v procesu zdravljenja. Za učinkovit proces zdravljenja je potrebno tesno sodelovanje pacienta, diplomirane medicinske sestre in zdravnika. Ključne besede: osteoporoza, referenčna ambulanta, kronične nenalezljive bolezni, dejavniki tveganja, zdravstvena vzgoja, medicinska sestra. Objavljeno v DKUM: 24.10.2016; Ogledov: 2908; Prenosov: 458
Celotno besedilo (1,27 MB) |
5. |
6. OSVEŠČENOST ŽENSK PRI PREPOZNAVANJU IN ZDRAVLJENJU OSTEOPOROZEBranko Kos, 2015, diplomsko delo Opis: Osteoporoza je opredeljena kot bolezen okostja, za katero je značilna zmanjšana trdnost kosti in posledično povečano tveganje za zlome. Je najbolj razširjena presnovna kostna bolezen in postaja eden glavnih svetovnih zdravstvenih in socialno-ekonomskih problemov. Medicinska sestra ima veliko in pomembno nalogo pri osveščanju in informiranju žensk na vseh treh nivojih zdravstvenega varstva.
Namen diplomskega dela je opredeliti ter predstaviti zdravljenje in preprečevanje osteoporoze pri ženskah, ter z raziskavo ugotoviti osveščenost žensk pri prepoznavanju in zdravljenju osteoporoze.
Uporabili smo kvantitativno metodologijo in deskriptivno metodo dela. Podatke za raziskovalni del diplomskega dela smo zbrali s pomočjo anonimne ankete z vprašanji zaprtega in odprtega tipa. Vprašanja za prepoznavanje osveščenosti žensk glede zdravljenja in preprečevanja osteoporoze smo povzeli in priredili na podlagi vprašalnika FOOQ (Facts on Osteoporosis Quiz) avtorice Ailingerjeve s sodelavci.
Rezultati raziskave so pokazali srednjo osveščenost žensk o osteoporozi. Dosežena povprečna ocena znanja v naši raziskavi pa je znašala 47,3 %. Največ informacij o osteoporozi so anketiranke dobile iz medijev, dobra tretjina (28,3 %) je dobila te informacije od osebnega zdravnika. Le 2,7 % vseh vprašanih anketirank je dobilo informacije o osteoporozi od medicinske sestre.
Osveščenost žensk o osteoporozi ni zadostna in v prihodnje bo potrebno dati veliko poudarka zdravstveno vzgojnemu delu in promociji zdravja. Številne ženske nimajo jasnega razumevanja in znanje, ki ga imajo o osteoporozi nasploh ni povezano z njihovim vedenjem in življenjskim slogom. Z zdravim načinom življenja lahko vplivamo na največjo doseženo kostno maso, upočasnimo upadanje s starostjo ter na ta način preprečimo pojav bolezni. Ženske, ki so bolje informirane in poučene, se bolj zanimajo za svoje zdravje in jim ni vseeno za zdravje. Osveščenost žensk je nujna in je dobra popotnica za ohranitev zdravja. S tem se zagotavlja boljša kakovost življenja. Ključne besede: osteoporoza, osveščenost, ženske, medicinska sestra, zdravstvena vzgoja Objavljeno v DKUM: 08.05.2015; Ogledov: 1741; Prenosov: 194
Celotno besedilo (1,07 MB) |
7. Ozaveščenost žensk o osteoporoziDiana Jovanović, 2013, diplomsko delo Opis: Osteoporoza je bolezen, ki prizadane ženske po 50. letu starosti. Do bolezni pride zaradi propadanja kostne mase, katere je z leti vse manj zaradi motenj absorbcije kalcija in pomanjkanja vitamina D. Pomembno pa je, da se vse ženske zavedajo, da je bolezen mogoče preprečiti z zdravim načinom življenja. Namen opravljene raziskave je bil ugotoviti ozaveščenost žensk o dejavnikih tveganja za nastanek in razvoj osteoporoze. Ključne besede: Osteoporoza, preventiva pred osteoporozo, tveganje za osteoporozo, absorbcija kalcija, vitamin D Objavljeno v DKUM: 25.11.2013; Ogledov: 1928; Prenosov: 238
Celotno besedilo (9,69 MB) |
8. Starostniki z osteoporozo v lokalni skupnostiAndrej Malič, 2012, diplomsko delo Opis: Osteoporoza je sistemska kostna bolezen, ki jo označujejo nizka mineralna gostota in strukturne spremembe, ki zmanjšajo kostno trdnost in povečajo nagnjenost k zlomom. Osteoporoza ne prizadene celotnega organizma, temveč le kosti. Pri bolezni je prisotna večja lomljivost kosti, ki je vzrok za zlome že pri manjših naporih ali poškodbah. Za bolezen je značilno, da se večinoma pojavi v pozni starosti in najpogosteje pri ženskah. Na voljo so zdravila, ki zavirajo razgradnjo kosti kot tudi takšna, ki pospešujejo tvorbo novih kosti. Z raziskavo smo želeli ugotoviti starostnikovo poznavanje rizičnih dejavnikov z namenom preprečevanja osteoporoze v svojem okolju. Zanimalo nas je, na kakšne načine se vključujejo v aktivnosti društva, kakšne težave imajo z osteoporozo, njihovo poznavanje načinov preprečevanja in zmanjševanja težavnosti bolezni, namen vključevanja v društvo ter njihove želje po dodatnih informacijah o bolezni. V raziskavo je bilo vključenih 80 članov društev bolnikov z osteoporozo po vsej Sloveniji. S pomočjo anketnega vprašalnika smo pridobili odgovore na predhodno zastavljena raziskovalna vprašanja. Ugotovili smo, da 69 (86 %) članov osteoporozo preprečuje z uživanjem živil z veliko vsebnostjo kalcija. Kot najpogostejši razlog za vključevanje v aktivnosti društva za osteoporozo je 66 (82 %) članov navedlo pridobivanje znanja o bolezni. Kar 67 (84 %) članov je navedlo, da se vanje najpogosteje vključujejo zaradi kontrolnih meritev kostne gostote. Najpogosteje, in sicer 64 (80 %) članov, sodeluje na izletih, ki jih izvajajo društva. Kot najpogostejšo težavo, ki jo imajo zaradi osteoporoze, je kar 65 (81 %) članov navedlo zmanjšanje telesne višine. Starostniki z osteoporozo so v društvih veliko bolje seznanjeni z informacijami o osteoporozi, zato posvečajo večjo skrb svojemu zdravju. Društva v okviru ponujenih aktivnosti pripomorejo k optimalni kakovosti življenja bolnikov, ki se soočajo s to boleznijo. Na ta način se veliko bolj zavedajo svoje bolezni in ji posvečajo več pozornosti. Ključne besede: Starostniki, osteoporoza, društva bolnikov z osteoporozo, medicinska sestra. Objavljeno v DKUM: 18.05.2012; Ogledov: 2284; Prenosov: 318
Celotno besedilo (1,40 MB) |
9. Zlomi sosednjih vretenc po perkutani avgmentaciji osteoporotičnega zloma vretencaIgor Movrin, 2011, doktorska disertacija Opis: Uvod: Osteoporotični zlomi vretenc so vse pogosteje zdravljeni minimalno invazivno z eno od metod perkutane avgmentacije, z balonsko kifoplastiko (BK) ali vertebroplastoko (VP). Obe metodi naj bi bili uspešni pri odpravi bolečin, obstaja pa sum povečanega vpliva obeh metod na zlome sosednjih vretenc.
Še vedno ostaja nejasno, ali so zlomi sosednjih vretenc po BK in VP posledica povečane togosti vretenca kot posledica same avgmentacije ali pa so preprosto posledica napredovale osteoporoze. Po objavljenih podatkih naj bi izliv cementa v medvretenčni prostor povečal tveganje za zlom sosednjega vretenca.
Namen raziskave je bil oceniti tveganje za zlom sosednjega vretenca po opravljeni BK v primerjavi z VP in določiti možne dejavnike tveganja za zlome sosednjih vretenc.
Bolniki in metode: Triinsedemdeset bolnikov z bolečimi osteoporotičnimi zlomi vretenc je bilo vključenih v prospektivno nerandomizirano raziskavo. BK je bila opravljena pri 46 bolnikih (51 vretenc) in VP pri 27 bolnikih (32 vretenc). Na prvem pregledu bolnikov po utrpelem OZV smo predooperativno opravili klinične in radiografske preiskave. Pooperativni kontrolni pregledi, zajeti v analizi rezultatov, so bili prvi pooperativni dan in 1 leto po opravljeni avgmentaciji.
V kontrolno skupino smo vključili bolnike z OZV z manjšo lokalno kifoze (<15°) in brez hujše bolečnosti. Te bolnike smo zdravili na konzervativen (neoperativen) način (ortoza, analgetiki).
Rezultati: Eno leto po ugotovljenem OZV je do zloma sosednjega vretenca prišlo pri 3 od 46 (6.5%) bolnikov, zdravljenih z BK in pri 2 od 27 (7.4%) bolnikov, zdravljenih z VP. V kontrolni skupini konzervativno zdravljenih bolnikov je v 1 letu do zloma sosednjega vretenca prišlo pri 10 od 64 bolnikov (21.7%).
Kot pomembna napovedna dejavnika za zlom sosednjega vretenca sta se izkazala stopnja lokalne kifoze in MKG. Pri operativno zdravljenih bolnikih z MKG ≥-3.0 je prišlo do zloma sosednjega vretenca v večjem deležu (4/20, 20%) kot pri bolnikih z MKG <-3.0 (1/53, 2%) (p=0.011). Bolniki, ki so imeli pooperativno lokalno kifozo <9°, so doživeli zlom sosednjega vretenca v manjšem deležu (1/52, 2%) kot bolniki z lokalno kifozo ≥9° (4/21, 19%) (p=0.013).
Obeti za zlom sosednjega vretenca so bili pri bolnikih z višjo stopnjo pooperativne lokalne kifoze (≥9°) 12-krat (95% IZ: 1.25-114.88) večji kot pri nižji stopnji kifoze (<9°), ter 13-krat (95% IZ: 1.35-124.81) večji pri višji T vrednosti MKG (≥-3.0) kot pri nižji (<-3.0).
V nobenem primeru zloma sosednjega vretenca nismo ugotavljali intervertebralnega izliva cementa. Z avgmentacijo dosežena pooperativna poprava kota kifoze je bila signifikantno večja
pri BK v primerjavi z VP (7.7 ± 4.5 oz. 2.3 ± 2.3) (p=0.001). V obeh skupinah je po operativnem posegu prišlo do bistvenega upada VAS vrednosti (mediana predoperativna vrednost VAS obeh skupin=9). Bolniki obeh skupin so po operativnem posegu stopnjo bolečine ocenili podobno (mediana VAS vrednost=2).
Pri konzervativno zdravljenih bolnikih je utrpelo zlom sosednjega vretenca 9/39 (23%) bolnikov z lokalno kifozo ob zlomu prvega vretenca ≥5.0° in le 1/22 (5%) bolnikov z lokalno kifozo ob zlomu prvega vretenca <5.0° (p=0.061). Med bolniki z MKG ≥ -2.6 je imelo zlom sosednjega vretenca 8/31 (26%) bolnikov, med bolniki z MKG < -2.6 pa 2/30 (7%) bolnikov (p=0.044). Obeti za zlom sosednjega vretenca so bili pri bolnikih z višjo stopnjo lokalne kifoze (≥5.0°) ob ugotovljenem zlomu prvega vretenca 6.3 krat (95% IZ: 0.74, 53.54) (p=0.092) večji kot pri bolnikih z nižjo stopnjo lokalne kifoze (<5.0°), ter 4.87 krat (95% IZ: 0.94, 25.22) (p=0.059) večji pri bolnikih z višjo T vrednostjo MKG (≥ -2.6 ) kot pri bolnikih z nižjo T vrednostjo MKG (< -2.6).
Zaključek: Naši rezultati kažejo, da sta BK in VP metodi z nizkim tveganjem za zlom sosednjega vretenca. Najpomembnejša dejavnika tveganja za zlom sosednjega vretenca po perkutani avgmentaciji OZV sta stopnja osteoporoze in spremenjena biomehanika hrbtenice kot posledica lokalne kifoze.
Na podlagi p Ključne besede: Balonska kifoplastika, Mineralna kostna gostota, Osteoporoza, Primerjalna analiza, Vertebroplastika, Zlom sosednjega vretenca Objavljeno v DKUM: 28.11.2011; Ogledov: 4803; Prenosov: 374
Celotno besedilo (4,79 MB) |
10. OZAVEŠČENOST PACIENTOV O OSTEOPOROZIUrška Kreitner, 2011, diplomsko delo Opis: Osteoporozo uvrščamo med sodobne bolezni, ki tako v svetu kot pri nas zaradi velike razsežnosti ne predstavlja samo ekonomskega, ampak tudi zdravstveni problem. Bolezen najbolj ogroža starostnike in ženske po menopavzi. Bolezen odkrijemo ponavadi šele takrat, ko se pojavijo komplikacije - zlomi. Najpogostejši zlomi so zlomi vretenc, najnevarnejši pa je zlom kolka. Najpomembnejša preiskava za odkrivanje osteoporoze je merjenje mineralne kostne gostote z metodo dvoenergijske rentgenske absorpciometrije. V diplomskem delu smo želeli predstaviti osteoporozo kot bolezen in pomen zdravstveno vzgojnega dela. Medicinska sestra ima pri tem pomembno vlogo, saj deluje kot zdravstvena vzgojiteljica in izvajalka zdravstvene nege na primarni, sekundarni in terciarni ravni. Z diplomskim delom smo predvsem želeli izvedeti ali so pacienti dovolj ozaveščeni o osteoporozi, o njenih dejavnikih tveganja in načinom preprečevanja osteoporoze. Zanimalo nas je, kateri je glavni vir ozaveščanja ljudi o osteoporozi. V ta namen smo s pomočjo anketnih vprašalnikov izvedli raziskavo. Prostovoljno je sodelovalo 50 naključno izbranih pacientov iz ambulante za meritev mineralne kostne gostote in diabetološke ambulante Univerzitetnega kliničnega centra Maribor. Pri tem smo uporabili deskriptivno metodo dela. Primerjali smo znanje anketiranih med obema ambulantama. Izvedeli smo, da imajo pacienti iz ambulante za meritev mineralne kostne gostote nekoliko več znanja, kot pacienti iz diabetološke ambulante, vendar razlika ni bila velika. Skupno gledano njihovo znanje ni dovolj dobro in bi bilo potrebno izboljšati zdravstveno vzgojno delo, predvsem na primarni in sekundarni ravni. Z boljšim znanjem ljudi bi se zmanjšalo tvegaje za nastanek osteoporoze, prav tako bi se zmanjšala obolevnost pacientov. Osteoporozo je učinkoviteje preprečevati, kot pa zdraviti. Ključne besede: medicinska sestra, osteoporoza, zdravstvena vzgoja, pacient, zlom kosti Objavljeno v DKUM: 15.03.2011; Ogledov: 4010; Prenosov: 473
Celotno besedilo (694,23 KB) |