1. Ozaveščenost potrošnikov in njihov odnos do ostankov pesticidov v hrani : magistrsko deloBarbara Topolovec, 2024, magistrsko delo Opis: Uporaba pesticidov in njihovi ostanki v hrani so predmet številnih diskusij v Sloveniji in tujini. Za ublažitev pomislekov glede varnosti hrane je potrebno boljše razumevanje tveganj s strani javnosti, kar lahko dosežemo s spodbujanjem učinkovite komunikacije na področju javnega zdravja. Na drugi strani je pomembno vzpodbuditi pridelovalce hrane k uporabi bolj trajnostnih pristopov pridelave hrane. V ta namen je bila v Podravski regiji marca 2021 na priložnostnem vzorcu (n = 400) izvedena anketna raziskava, s katero se je proučevalo ozaveščenost potrošnikov in njihovo zaskrbljenost o ostankih pesticidov v hrani. Po njihovem mnenju kemikalije, predvsem pesticidi in toksini, najbolj ogrožajo varnost hrane. Vedeli so, da najdemo največ ostankov pesticidov v sadju in zelenjavi, ter po njihovem mnenju v hrani ne smejo biti prisotni. Večina potrošnikov je izrazila skrb in dejala, da se izogibajo hrani, ki vsebuje ostanke pesticidov. Zaskrbljenost glede ostankov pesticidov v hrani je bila statistično značilno višja pri ženskah kot pri moških. Poleg tega menijo, da je tveganje večje od prednosti njihove uporabe in da raje kupijo ekološko pridelane izdelke. Približno polovica jih je izrazila, da pogosto iščejo informacije, kar pomeni, da je varnost hrane pomembna skrb slovenskih potrošnikov. Treba bi bilo nadalje raziskati, kje so ovire, da potrošniki ne posegajo v večji meri po hrani, pridelani s čim manj intervencijami, in kako zmanjšati zaskrbljenost potrošnikov.
Ključne besede: ostanki pesticidov, splošna javnost, obnašanje potrošnikov, zaskrbljenost glede varnosti hrane, dojemanje tveganja
Objavljeno v DKUM: 02.09.2024; Ogledov: 78; Prenosov: 52
 Celotno besedilo (1,29 MB) |
2. OSTANKI PESTICIDOV V ZELENJAVI IN SADJUKristina Urbanč, 2016, magistrsko delo/naloga Opis: Država porekla, način kmetijske pridelave ter prisotnost ostankov pesticidov so vse pomembnejši kriteriji pri nakupu hrane, še posebej pri sveži zelenjavi in sadju. V letu 2015 smo preučevali vsebnost in količino ostankov pesticidov v zelenjavi in sadju v odvisnosti od načina pridelave na podlagi analiz na ostanke pesticidov znotraj integrirane in ekološke pridelave ter stanje na splošnem trgu Republike Slovenije. Analizirali smo ostanke pesticidov iz vzorcev solate iz trajnostnega poskusa na UKC Maribor v letu 2015, kjer so bili preučevani štirje pridelovalni sistemi (konvencionalni, integrirani, ekološki, biodinamični). Rezultati kažejo, da je vsebnost ostankov pesticidov v zelenjavi in sadju odvisna od načina pridelave in da zelenjava in sadje, pridelana v sklopu sheme kakovosti ekološka pridelava v Sloveniji, nista obremenjena z ostanki pesticidov. V vzorcih integrirane pridelave so najdeni ostanki pesticidov, vendar pa je v primerjavi z vzorci splošnega trga znotraj integrirane pridelave večje delež vzorcev brez ostanka pesticidov (82,7 % vzorcev zelenjave in 30,6 % vzorcev sadja). V prihodnosti bo potrebno več pozornosti nameniti spodbudi kmetov za vključenost v sheme kakovosti, poskrbeti za kratke verige oskrbe in ozaveščati ljudi o pomembnosti uživanja lokalno pridelane ekološke zelenjave in sadja za boljšo kakovost njihovega življenja.
Ključne besede: zelenjava, sadje, ostanki pesticidov, integrirana pridelava, ekološka pridelava, pridelovani sistem
Objavljeno v DKUM: 27.10.2016; Ogledov: 3630; Prenosov: 375
Celotno besedilo (2,80 MB) |
3. |
4. ANALIZA UPORABNOSTI 0,0 RESIDUE PRIDELOVALNEGA PRISTOPA PRI PRIDELAVI JABOLK SORTE JONAGOLDBoštjan Kristan, 2010, diplomsko delo Opis: Cilj študije je bil ugotoviti, ali je v Sloveniji z omejeno porabo fitofarmacevtskih sredstev (FFS) v drugem delu rastne dobe možno pridelati jabolka brez ostankov FFS. Izvedli smo praktični poskus v sadovnjaku (poskusni nasad FKBV), kjer smo imeli dve vrsti pridelave: standardno integrirano pridelavo (IPS), kjer smo izvajali ukrepe varstva rastlin po pravilih obstoječe integrirane pridelave in modificirano integrirano pridelavo (MIPS-0,0 RL), kjer smo izvajali spremenjeno varstvo jablan, in sicer na način, da so bila škropljenja do začetka julija enaka kot pri IP, potem pa smo v MIPS-0,0 RL uporabljali samo pripravke za biotično varstvo. S tem smo želeli zmanjšati koncentracije ostankov FFS v jabolkih ob spravilu pridelka. Med letom smo večkrat analizirali pojav bolezni in škodljivcev. Nato smo ob obiranju določili pridelek, kakovostne razrede jabolk in naredili analizo izgub pridelka. Prav tako smo ob obiranju odvzeli vzorce plodov za analizo ostankov FFS. Rezultati našega poskusa so pokazali, da bi lahko bil MIPS-0,0 RL sistem povsem uporaben.
Ključne besede: jablana, ostanki pesticidov, varstvo rastlin, bolezni, škodljivci
Objavljeno v DKUM: 13.10.2010; Ogledov: 3579; Prenosov: 270
Celotno besedilo (187,35 KB) |
