| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 3 / 3
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
Vpliv osončenosti na vsebnost sladkorjev in kislin v smrekovih vršičkih : magistrsko delo
Kristina Sodin, 2023, magistrsko delo

Opis: Vršički navadne smreke so bogat vir vitamina C, vsebujejo mineralne snovi, polifenole in terpene. Njihova vsebnost je odvisna od razpoložljivosti hranil v tleh, starosti iglic in dreves, položaja iglic znotraj krošnje in letnega časa. Namen magistrske naloge je bil preučiti vpliv osončenosti na koncentracijo organskih kislin in sladkorjev v vršičkih navadne smreke in sirupu iz smrekovih vršičkov. Vršičke smo nabrali na Sv. Treh Kraljih na Pohorju. Vsebnost organskih kislin in sladkorjev smo določili s tekočinsko kromatografijo visoke ločljivosti (HPLC) v povezavi z PDA in RI detektorjem. V smrekovih vršičkih je prevladovala kininska kislina s povprečno vsebnostjo 196 mg/g suhe snovi (SS). Po vsebnosti so ji sledile šikimska, citronska in jabolčna kislina. Med sladkorji je prevladovala saharoza, glukoze je bilo manj, fruktoza je bila pod mejo določljivosti. Osončenost na vsebnost organskih kislin in sladkorjev v vršičkih ni imela značilnega vpliva. Med vsebnostjo kislin oziroma sladkorjev v smrekovih vršičkih in v sirupu ni bilo statistično značilne korelacije.
Ključne besede: navadna smreka (Picea abies (L.) Karst), kisline, sladkorji, vršički, sirup, osončenost
Objavljeno v DKUM: 07.03.2023; Ogledov: 467; Prenosov: 43
.pdf Celotno besedilo (1,53 MB)

2.
PARAMETRIČNA ANALIZA VPLIVA GEOMETRIJSKIH PARAMETROV NA SOLARNI POTENCIAL PRITLIČNIH OBJEKTOV
Klara Mihalič, 2013, magistrsko delo

Opis: Obseg magistrskega dela je analiza sončnega potenciala na različnih modelih pritličnega enostanovanjskega objekta, pri čemer smo izhajali iz predpostavke, da osončenost in transmisija sončnega sevanja na južnih delih fasad pomembno vplivata na energijsko učinkovitost objekta. Raziskavo smo razdelili na dva dela. V prvem delu analiziramo vpliv lastnega senčenja neosenčene južne fasade na osončenost zasenčene fasade za tri različne oblike pritličnega objekta: model v obliki črke L, model v zrcaljeni obliki črke L in model v obliki črke U. V različnih klimatskih conah smo na vseh oblikah spreminjali faktor globine (depth factor a/b) ter opazovali pri kateri vrednosti a/b se količina vpadnega sončnega sevanja in njegove transmisije preneha zmanjševati. Drugi del raziskave smo posvetili analizi vpliva rotacije krakov na modelih L in U glede na količino transmisije sončnega sevanja na zasenčeni in nezasenčeni južni fasadi z omejitvijo na klimatske podatke mesta Ljubljane.
Ključne besede: osončenost, vpadno sončno sevanje, transmisija sončnega sevanja, energijska učinkovitost, L, zrcaljene L in U oblike objektov, geometrijski parametri, modeliranje, Ecotect Analysis
Objavljeno v DKUM: 14.11.2013; Ogledov: 2283; Prenosov: 224
.pdf Celotno besedilo (2,08 MB)

3.
Kompeticija treh morfotipov navadnega matije (Phalangium opilio Linnaeus, 1758) (Opiliones, Phalangiidae) na montanskem pašniku
Natalija Turičnik, 2009, diplomsko delo

Opis: Paša je selektiven dejavnik za rastline, pri čemer ostajajo nekatere rastlinske vrste nepopasene. Na pašnikih v bližini planinskega doma Košenjak smo poleti 2008 opravili raziskave izbranih okoljskih parametrov na mirovališčih navadnega matija (Phalangium opilio) na nepopasenih grmih oziroma šopih mnogolistnega volčjega boba, malinjaka, lasaste šopulje in velike koprive. Med drugim smo določili specifično listno površino (SLA) in vsebnost suhe snovi lista (LDMC). Za osebke vrste Phalangium opilio je značilen spolni dimorfizem samcev, razpoznaven po dolžini heliceralnih apofiz, tako da so prisotni trije morfotipi odraslih osebkov: velikorogi samci, majhnorogi samci ter samice. Zanimala nas je razporeditev posameznih morfotipov med opoldnevnim mirovanjem na imenovanih rastlinah. Med meritvami smo na mirovališču vsakega osebka določili njegov spol oziroma morfotip in izmerili naslednje okoljske parametre: višina nad tlemi, višina rastline, temperatura, vlaga, lega glede na osončenost mirovališča ter oddaljenost do najbližjega sosednjega osebka ne glede na morfotip. Po eni strani smo potrdili hipotezo, da se velikorogi in majhnorogi samci glede okoljskih dejavnikov na mirovališčih med seboj značilno razlikujejo. Prav tako smo potrdili hipotezi, da so osebki Phalangium opilio pogostejši na širokolistnih rastlinah, ter da velikorogi samci zasedajo na rastlinah ugodnejša mirovališča kot majhnorogi samci. Po drugi strani nismo potrdili hipoteze, da se samice glede okoljskih dejavnikov ne razlikujejo od nobenega morfotipa samcev.
Ključne besede: Morfotipi vrste Phalangium opilio (velikorogi samec, majhnorogi samec, samica), suha in sveža biomasa rastlin, specifična listna površina (SLA), vsebnost suhe snovi listov (LDMC), okoljske značilnosti mirovališč (višina mirovališča, višina rastline, osončenost, temperatura, relativna zračna vlaga), kompeticija
Objavljeno v DKUM: 08.10.2009; Ogledov: 4088; Prenosov: 352
.pdf Celotno besedilo (6,76 MB)

Iskanje izvedeno v 2.35 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici