| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 14
Na začetekNa prejšnjo stran12Na naslednjo stranNa konec
1.
Uporaba osebnih mobilnih naprav med zaposlenimi v osnovnih šolah : magistrsko delo
Živa Drobnič Kvartuč, 2023, magistrsko delo

Opis: Digitalizacija je kot aktualni trend privedla do mnogih sprememb v organizacijskih in institucionalnih okoljih, kjer se informacijsko-komunikacijske tehnologije uporabljajo za doseganje večje učinkovitosti. Informacijsko-komunikacijske tehnologije so razširjene tudi v izobraževalnih ustanovah, pri čemer za službene namene zaposleni pogosto uporabljajo tudi osebne mobilne naprave. Uporaba osebnih mobilnih naprav pri delu izobraževalne ustanove dodatno izpostavlja informacijsko-varnostnim grožnjam, kot so napadi s škodljivo kodo, nepooblaščeno dostopanje do podatkov, kraja identitete in napadi onemogočanja storitev. Zaradi količine in narave podatkov, ki se obdelujejo v izobraževalnih ustanovah, so le-te priljubljena tarča kibernetskih napadalcev. Ustrezna uporaba osebnih mobilnih naprav za službene namene ter izvajanje varnostnih ukrepov na teh napravah sta tako nujna za zagotavljanje večjega nivoja informacijske varnosti. V magistrskem delu smo z izvedbo raziskave analizirali, kakšno je izvajanje varnostnih ukrepov na osebnih mobilnih napravah med zaposlenimi v slovenskih osnovnih šolah ter kateri dejavniki so povezani z izvajanjem varnostnih ukrepov. Ugotovljeno je bilo, da je izvajanje varnostnih ukrepov med zaposlenimi v slovenskih osnovnih šolah povezano z zavedanjem informacijsko-varnostnih tveganj in zaznanim naporom za zagotavljanje informacijske varnosti. Po drugi strani izvajanje varnostnih ukrepov ni povezano z zaznano verjetnostjo za nastanek informacijsko-varnostnih incidentov ali s preteklimi izkušnjami z varnostnimi incidenti. Rezultati so pokazali, da je izvajanje varnostnih ukrepov med zaposlenimi v slovenskih osnovnih šolah dosledno, kljub temu pa so se glede na nenehne tehnološke napredke oblikovala priporočila za učinkovito zagotavljanje informacijske varnosti v izobraževalnih ustanovah v prihodnosti.
Ključne besede: informacijska varnost, BYOD, informacijsko-varnostno zavedanje, vedenje, osnovno šolstvo, zaposleni, magistrska dela
Objavljeno v DKUM: 07.07.2023; Ogledov: 354; Prenosov: 65
.pdf Celotno besedilo (2,10 MB)

2.
Zgodovina osnovne šole Maksa Durjave od 1945 do danes
Teja Zorec, 2016, diplomsko delo

Opis: Naslov diplomske naloge je Osnovna šola Maksa Durjave. Namen dela je bil raziskati in potem predstaviti nastanek in delovanje Osnoven šole Maksa Durjave od njenega začetka do današnjih dni. Za boljše razumevanje nastanka šole je bil potreben vpogled v širšo zgodovino samega šolstva na slovenskem ozemlju. Ker se šola nahaja v Mariboru sem predstavila tudi mesto in raziskala kako je to vplivalo na razvoj Osnovne šole Maksa Durjave. Največja prelomnica za šolo je bila leta 1960/1961, ko je šola končno dobila svoje prostore in se je tako iz Žolgarjevi ulici št. 4 preselila na Ruško cesto 15 ob reki Dravi, kjer stoji še danes. Veliko truda je bilo vloženega v samo izgradnjo šole. Šola pa je prav zadihala šele, ko so vanjo vstopili učenci, ter napolnili šolske prostore z otroškim smehom in željo po raziskovanju in učenju vsega novega. Zanimali so me predvsem začetki šole in kako se je skozi čas spopadala z številnimi ovirami, ki so ji stale na poti. Od samega začetka pa vse do danes je na šoli prišlo do velikih sprememb tako v zgradbi kot tudi v neposredni bližini šole. Že v njenem samem začetku, ko je na Ruški cesti 15 stala še Magdalenska deška osnovna šola je šolo zadela bomba in to kar 2x. Prvič jo je zadela 13.februarja 1945, ko je bomba zadela šolo in jo delno porušila. Ponovno jo je bomba zadela 1.marca, ko jo je dokončno porušila. Na tem mestu je je kasneje odprla svoja vrata nova Osnovna šola Maksa Durjave. Podrobneje sem se poglobila v samo organizacijo pouka in ugotavljanju katere interesne dejavnosti so potekale tekom šolskega leta. Skozi desetletja se je spreminjalo tudi socialno stanje družin učencev, kar je tudi posledično vplivalo na zdravstveno stanje otrok. Skozi vsa leta sem sledila končnemu uspehu učencev in ga primerjala. Pri nalogi sem uporabljala več raziskovalnih metod za nastanek teoretičnega diplomskega dela: deskriptivna metoda, komparativna metoda, zgodovinska metoda in postopek zbiranja podatkov.
Ključne besede: Osnova šola Maksa Durjave, zgodovina šolstva na slovenskem, delovanje šole, šolska kronika, osnovno šolstvo, učni uspeh.
Objavljeno v DKUM: 21.09.2016; Ogledov: 3732; Prenosov: 121
.pdf Celotno besedilo (3,34 MB)

3.
Zgodovina šolstva v Svetem Juriju ob Ščavnici
Lidija Kramberger, 2015, magistrsko delo

Opis: V magistrskem delu je kronološko predstavljen razvoj osnovnega šolstva v Svetem Juriju ob Ščavnici. Začetki tukajšnjega šolstva segajo v 18. stoletje. Na začetku je pouk potekal v leseni mežnariji, ki jo je finančno podpirala župnija. Leta 1784 je bilo v šolskem okolišu 280 šoloobveznih otrok, zato so zgradili tudi primerno velike šolske prostore. Po letu 1800 je število učencev še zmeraj naraščalo in ker je bilo staro leseno poslopje v slabem stanju, so sklenili zgraditi na istem mestu novo šolsko poslopje. Denar za novo šolsko poslopje je priskrbel takratni župnik Pušenjak, ki je bil zelo vnet za novo šolo. Pridobil je podporo škofijskega ordinariata v Gradcu. Novo poslopje je bilo prav tako enonadstropno ter zidano iz opeke in kamenja. Graditi so ga pričeli leta 1833, naslednje leto pa je bilo že dograjeno. Zaradi visokega števila učencev so odprli še en razred in tako je imela videmska trivialka dva razreda. Pomembni letnici, ki sta zaznamovali zgodovino šolstva pri Sv. Juriju ob Ščavnici sta leto 1959/60, ko je bila podružnična šola na Stari Gori formalno priključena centralni osnovni šoli v Sv. Juriju ob Ščavnici in leto 1988, ko so podružnično šolo na Stari Gori dokončno ukinili. Avgusta 1971 se je kraj veselil otvoritve novega šolskega poslopja, ki je veljalo za eno najsodobnejših v radgonski občini. Šola je dobila sedem novih učilnic s kabineti in knjižnico. S tem šolskim letom so učenci od petega do osmega razreda obiskovali pouk v novih učilnicah, istočasno pa so prešli tudi na enoizmenski pouk. Devet let kasneje so začeli graditi montažno telovadnico ob novi šoli. Prostorsko in kadrovsko izpopolnjena je osnovna šola vstopila v leto 2000. Vseskozi so potekala različna gradbena dela in sanacije, z vstopom Slovenije v Evropsko unijo se je šola priključila različnim mednarodnim projektom. Šola se tudi danes trudi, da vzgojno-izobraževalno delo bogati z mnogimi dodatnimi programi, s številnimi prireditvami in ob sodelovanju z domačim krajem.
Ključne besede: Sveti Jurij ob Ščavnici, Osnovna šola Sv. Jurij ob Ščavnici, Stara Gora, Osnovna šola pri Svetem Duhu na Stari Gori, Osnovna šola Videm ob Ščavnici, osnovno šolstvo, šolska kronika.
Objavljeno v DKUM: 16.11.2015; Ogledov: 2511; Prenosov: 182
.pdf Celotno besedilo (3,23 MB)

4.
OSNOVNA ŠOLA KOŠAKI OD 1945-1968
Eva Ciglar, 2014, diplomsko delo

Opis: Naslov diplomskega dela je Osnovna šola Košaki od 1945 do 1968. Namen dela je predstaviti nastanek in delovanje OŠ Košaki v času, ko je šola delovala kot samostojna izobraževalna ustanova (1945−1968). Podrobneje je opisano prvo povojno obdobje, ko se je šolstvo v novonastali Jugoslaviji moralo sestaviti. V raziskavah o mariborskem šolstvu najdemo podatke o najslabšem učnem uspehu med vsemi mariborskimi šolami, zato smo preverili, če to lahko potrdimo, in ugotovili, kateri dejavniki so vplivali na slab učni uspeh te šole. Z natančnim študijem šolskih kronik, ki so bile naš temeljni vir raziskovanja, smo primerjali zgodnja in pozna obdobja delovanja šole ter spremljali vpliv šolske reforme na razvoj šole. Njen učni uspeh smo primerjali z ostalimi mariborskimi šolami tistega časa. Kot skupek koščkov, ki smo jih iskali na raznih krajih, želimo šoli v spomin podariti mesto na knjižnih policah. Da bi lažje razumeli vzroke za nastanek šole, smo preučili širšo zgodovino šolstva na slovenskem ozemlju in poudarek namenili osnovnemu šolstvu v Mariboru ter opisali obstoj OŠ Krčevina pri Mariboru, na kateri so se pred ustanovitvijo OŠ Košaki šolali otroci s košaškega predela mesta. Kraj, ki je zdaj mestno naselje, je nekoč bil samostojna občina, zato je bilo smiselno, da opišemo krajevne in zgodovinske značilnosti Maribora nasploh in poiščemo podrobnosti o Košakih ter prikažemo življenje v kraju pred in po II. svetovni vojni. Raziskovalne metode, ki smo jih uporabili pri nastanku teoretičnega diplomskega dela, so: zgodovinska, deskriptivna, komparativna, induktivna ter metoda analize in sinteze. Z njimi smo ob natančnem študiju literature uspeli dokazati, da je bil sloves slabega učnega uspeha na podeželski osnovni šoli upravičen. Poiskali smo glavne in stranske faktorje vpliva na uspeh, ki se kažejo v šolskem obisku, sodelovanju doma in staršev, materialnih razmerah na šoli, prizadevanju učiteljev, socialnemu stanju doma, vplivu masovnih organizacij v kraju in v povojnem opustošenju nasploh.
Ključne besede: OŠ Košaki, Maribor, zgodovina šolstva, učni uspeh, šolska kronika, osnovno šolstvo
Objavljeno v DKUM: 13.03.2014; Ogledov: 2687; Prenosov: 247
.pdf Celotno besedilo (1,14 MB)

5.
LJUDSKA ŠOLA SLIVNICA PRI MARIBORU DO LETA 1941
Petra Rozman, 2012, diplomsko delo

Opis: Naslov diplomskega dela je Ljudska šola Slivnica pri Mariboru do leta 1941. Namen dela je predstaviti razvoj osnovnega šolstva v Slivnici pri Mariboru ter ga primerjati z razvojem osnovnega šolstva na širšem, slovenskem območju. Zanimalo me je delovanje šole, spoznati vodstvo, nadzorstvo in učiteljstvo šole, predstaviti šolska praznovanja, dejavnosti ter potek šolskega leta ter ugotoviti število šoloobveznih in šoloobiskujočih otrok. Pomemben cilj dela je bil ugotoviti politično pripadnost šole in s tem pogojen učni jezik. Raziskovalne metode, ki sem jih uporabljala pri nastanku teoretičnega diplomskega dela, so deskriptivna, komparativna ter zgodovinska. Te tri metode so bile najbolj primerne za opisovanje dejstev in procesov (deskriptivna metoda), za proučevanje procesov ter njihovo medsebojno primerjanje (komparativna) ter proučevanje in opisovanje preteklosti (zgodovinska). Zadani rezultati so bili doseženi do podrobnosti, razen enega cilja, ki ga niso potrdila nobena konkretna dejstva ali zapisi v šolski kroniki. Dokaz za takratne razmere v šoli in z njimi poveznim učnim jezikom je zakon, ki je veljal za vso Štajersko in Koroško. Nemški jezik je bil uradni in šolski jezik. Pa vendar težko opredelimo ali zagotovo potrdimo narodno naklonjenost ljudske šole v Slivnici pri Mariboru v času avstro-ogrske nadvlade. Edini dokaz, da se je v šoli poučevalo v slovenskem jeziku, je poimenovanje šole, saj naj bi L J U D S K A šola, pomenila šolo, kjer se učni jezik prilagaja materinščini učencev. Takšna ugotovitev je lahko zelo pomembna za raziskovanje osnovnega šolstva na območju Štajerske v času do konca prve svetovne vojne.
Ključne besede: Ključne besede: Ljudska šola, Slivnica pri Mariboru, zgodovina šolstva, delovanje šole, šolska kronika, osnovno šolstvo.
Objavljeno v DKUM: 03.10.2012; Ogledov: 2968; Prenosov: 291
.pdf Celotno besedilo (1,82 MB)

6.
7.
8.
9.
10.
Iskanje izvedeno v 0.21 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici