| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 13
Na začetekNa prejšnjo stran12Na naslednjo stranNa konec
1.
2.
PRENOVA OSNOVNOŠOLSKE ZAKONODAJE V OBDOBJU 2004 - 2008 V SLOVENIJI
Barbara Vidovič, 2010, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo z naslovom Prenova osnovnošolske zakonodaje v obdobju 2004—2008 v Sloveniji preučuje vpliv spremembe političnega sistema ob osamosvojitvi Slovenije na prenovo osnovnošolskega izobraževanja. Opredeljen je odnos med šolstvom, politiko in državo. V navezavi na to so predstavljene tri veje šolske oblasti: konservativna, progresivna in neoliberalizem. V diplomskem delu so sistematično prikazane zakonodajne spremembe v Zakonu o osnovni šoli in v Zakonu o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja, ki so se zgodile v obdobju 2004—2008, ko je dolgo let vladajočo levo politično opcijo zamenjala desnica. Predstavljene so nekatere javno odmevnejše predlagane in sprejete spremembe šolske zakonodaje ter razlogi, ki jih je vladajoča koalicija navajala za vnos sprememb. Delo obravnava tudi odzive strokovne javnosti na spreminjanje obstoječe šolske zakonodaje. Namen diplomskega dela je, raziskati in analizirati spremembe, ki jih je na osnovnošolskem področju uveljavila vlada desne politične opcije ter ugotoviti, kako je na te spremembe reagirala strokovna javnost. Pri raziskovanju se je pokazalo, da so posegi pomenili več kot le vnos manjših sprememb oziroma popravkov v šolski sistem in da strokovnjaki niso soglašali s spreminjanjem nekaterih ključnih elementov osnovnošolskega izobraževanja. Od raziskovalnih metod sta v diplomskem delu uporabljeni komparativna in deskriptivna analiza podatkov iz različnih virov.
Ključne besede: osnovno šolstvo, prenova šolskega sistema, šolska politika, šolska zakonodaja, devetletka.
Objavljeno: 24.05.2010; Ogledov: 1686; Prenosov: 169
.pdf Celotno besedilo (467,20 KB)

3.
ZGODOVINA OSNOVNE ŠOLE OLGE MEGLIČ
Tonja Zagoršek, 2010, diplomsko delo

Opis: V diplomski nalogi je na kratko predstavljena zgodovina Ptuja in razvoj šolstva na Slovenskem. Največji poudarek diplomskega dela pa se nanaša na zgodovino Osnovne šole Olge Meglič in njenem razvijanju skozi različna obdobja. Kot najpomembnejšo prelomnico zasledimo mesec maj, leta 1979, ko je Skupščina občine Ptuj sprejela odločbo o ustanovitvi osnovne šole na Ptuju, saj so bile tedanje razmere v šolstvu vse prej kot pozitivne. Novoustanovljena osnovna šola je tako dobila svoje prostore na Prešernovi ulici 31, kjer so bili do tega trenutka prostori Gimnazije Dušana Kvedra Ptuj. Potrebno je bilo veliko truda in volje, da je na novo pridobljena stavba zaživela kot se za šolo spodobi, in da je bila pripravljena ter zmožna sprejeti učence v svoje prostore. Kot pomemben dan, ki se je zapisal v spomine vseh, takrat delujočih na šoli in drugih povezanih z njo, pa gre omeniti tudi 28. november leta 1979, ko je Osnovna šola v ustanavljanju dobila tudi svoje ime, in sicer Osnovna šola Olge Meglič in se tako začela resnično razvijati ter graditi na svojem ugledu. Skozi različna obdobja, ki so v diplomski nalogi razdeljena na štiri dele, je postajala vedno pomembnejši člen ptujske občine in z uspehi učencev konkurirala vsem ostalim šolam. Mnogokrat je bila Osnovna šola Olge Meglič tudi med prvimi šolami, ki so uvajali spremembe v šolstvu, nemalokrat pa je bila razglašena tudi za zelo eksperimentalno šolo. Žal so jo pri vseh novostih in pozitivnih spremembah velikokrat ovirali neustrezni pogoji za delo, zato kot drugo veliko prelomnico Osnovne šole Olge Meglič štejemo šolsko leto 2005/2006, ko so končno lahko v nove prostore zakorakali vsi šolski strokovni delavci, učenci in ostali povezani s šolo ter na ta način po vseh teh letih dobili pogoje, kakršne si zasluži vsaka osnovna šola in ljudje, ki so povezani z njo.
Ključne besede: družbenogeografski pregled, zgodovina Ptuja, šolstvo na Slovenskem, Osnovna šola Olge Meglič, osnovno šolstvo, izobraževanje.
Objavljeno: 23.12.2010; Ogledov: 2329; Prenosov: 331
.pdf Celotno besedilo (1,38 MB)

4.
POLOŽAJ OSNOVNOŠOLSKIH UČITELJEV V OBDOBJU 1805-1869
Danijela Grahornik, 2011, diplomsko delo

Opis: Poklic javnega osnovnošolskega učitelja je bil od njegovega nastanka s Splošno šolsko naredbo podrobno zakonsko reguliran. Država je učitelju natančno predpisala šolsko delo, od njega zahtevala predpisano izobrazbo in celo osebnostne lastnosti. Pri svojem delu in v privatnem življenju je bil učitelj nadzorovan in v primeru kršitev kaznovan. Nizka raven znanja, revščina ter podrejenost predstavnikom posvetne in cerkvene oblasti je učiteljem kvarila družbeni ugled. Drugi avstrijski osnovnošolski zakon, imenovan Politična šolska ustava, ni bistveno spremenil duhovnega in materialnega položaja učiteljev, medtem ko je učiteljevo vlogo v šoli omejil. Kljub poklicni nesamostojnosti in slabemu položaju, se je v učiteljih porajala samozavest in upi po izboljšanju njihovega položaja. Načrti, zasnovani v revolucionarnem letu 1848, bi pričakovanja učiteljev v resnici izpolnili. Toda porevolucijski razvoj temu ni bil naklonjen in reakcija je s konkordatom iz leta 1855 še okrepila vodilno vlogo cerkve v šolstvu. Šele razmere po letu 1860 so omogočile dolgo želene spremembe položaja osnovnošolskih učiteljev. Tretji avstrijski osnovnošolski zakon, ki je bil sprejet leta 1869, je na novo definiral učiteljski poklic. S svojimi določili je močno posegel tudi na področje učiteljevega ugleda in učiteljem prinesel izboljšanje položaja: boljšo izobrazbo, več poklicne in stanovske samostojnosti ter neodvisnost od lokalnih dejavnikov in od duhovščine.
Ključne besede: učitelji, formalnopravni položaj, status, izobraževanje, podoba učitelja, osnovno šolstvo, zgodovinski pregledi.
Objavljeno: 18.11.2011; Ogledov: 1889; Prenosov: 208
.pdf Celotno besedilo (699,40 KB)

5.
6.
7.
8.
9.
10.
LJUDSKA ŠOLA SLIVNICA PRI MARIBORU DO LETA 1941
Petra Rozman, 2012, diplomsko delo

Opis: Naslov diplomskega dela je Ljudska šola Slivnica pri Mariboru do leta 1941. Namen dela je predstaviti razvoj osnovnega šolstva v Slivnici pri Mariboru ter ga primerjati z razvojem osnovnega šolstva na širšem, slovenskem območju. Zanimalo me je delovanje šole, spoznati vodstvo, nadzorstvo in učiteljstvo šole, predstaviti šolska praznovanja, dejavnosti ter potek šolskega leta ter ugotoviti število šoloobveznih in šoloobiskujočih otrok. Pomemben cilj dela je bil ugotoviti politično pripadnost šole in s tem pogojen učni jezik. Raziskovalne metode, ki sem jih uporabljala pri nastanku teoretičnega diplomskega dela, so deskriptivna, komparativna ter zgodovinska. Te tri metode so bile najbolj primerne za opisovanje dejstev in procesov (deskriptivna metoda), za proučevanje procesov ter njihovo medsebojno primerjanje (komparativna) ter proučevanje in opisovanje preteklosti (zgodovinska). Zadani rezultati so bili doseženi do podrobnosti, razen enega cilja, ki ga niso potrdila nobena konkretna dejstva ali zapisi v šolski kroniki. Dokaz za takratne razmere v šoli in z njimi poveznim učnim jezikom je zakon, ki je veljal za vso Štajersko in Koroško. Nemški jezik je bil uradni in šolski jezik. Pa vendar težko opredelimo ali zagotovo potrdimo narodno naklonjenost ljudske šole v Slivnici pri Mariboru v času avstro-ogrske nadvlade. Edini dokaz, da se je v šoli poučevalo v slovenskem jeziku, je poimenovanje šole, saj naj bi L J U D S K A šola, pomenila šolo, kjer se učni jezik prilagaja materinščini učencev. Takšna ugotovitev je lahko zelo pomembna za raziskovanje osnovnega šolstva na območju Štajerske v času do konca prve svetovne vojne.
Ključne besede: Ključne besede: Ljudska šola, Slivnica pri Mariboru, zgodovina šolstva, delovanje šole, šolska kronika, osnovno šolstvo.
Objavljeno: 03.10.2012; Ogledov: 1959; Prenosov: 222
.pdf Celotno besedilo (1,82 MB)

Iskanje izvedeno v 0.25 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici