| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 20
Na začetekNa prejšnjo stran12Na naslednjo stranNa konec
1.
Upevalne vaje za delo na daljavo : magistrsko delo
Lucija Praznik, 2025, magistrsko delo

Opis: V magistrskem delu smo raziskali pomen upevalnih vaj na razredni stopnji osnovne šole. Hitri razvoj tehnologije in spremembe izobraževalnega okolja, ki jih je povzročila pandemija Covid-19, so ustvarili potrebo po inovativnih pristopih, ki bi omogočali učinkovito učenje na daljavo. V tem kontekstu so se razmahnili poučni videoposnetki. Njihova uporabna vrednost ostaja tudi po normalizaciji razmer. Glavni cilj magistrskega dela je bil izdelati serijo videoposnetkov upevalnih vaj. Videoposnetki so bili zasnovani kot podpora učenju upevalnih vaj na daljavo in v razredu, obsegajo pa tri kategorije: vaje za ogrevanje telesa, dihalne vaje in melodične vaje. Kritična analiza učinkovitosti in uporabnosti izdelanih videoposnetkov je bila izvedena s strani zunanje strokovnjakinje s področja glasbene vzgoje. Recenzija je pokazala, da so videoposnetki dobro zasnovani in uporabni za delo v razredu. Teoretično ozadje, vključeno v posamezne videoposnetke, pa je zaradi svoje kompleksnosti namenjeno predvsem učiteljem. Učence v videoposnetkih pritegnejo predvsem raznolike animacije, s katerimi so prikazani različni ritmični in melodični vzorci.
Ključne besede: osnovnošolsko izobraževanje, razredni pouk, poučevanje na daljavo, upevalne vaje, izobraževalni videoposnetki
Objavljeno v DKUM: 05.02.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 6
.pdf Celotno besedilo (1,54 MB)

2.
Ustvarjalnost in kreativnost osnovnošolskih učencev na tehniškem področju : magistrsko delo
Ivan Kojc, 2024, magistrsko delo

Opis: Nadarjeni učenci pri tehniki in tehnologiji potrebujejo dejavnosti, ki jim omogočajo razvijanje tehnične ustvarjalnosti in kreativnosti. Nadarjenost obravnavamo kot lastnost, ki jo učenec ima, ustvarjalnost in kreativnost pa kot dejavnost, skozi katero se nadarjenost izkazuje. V prvem delu naloge smo s testiranjem ugotavljali raven ustvarjalnosti in kreativnosti ter nadarjenosti na tehničnem področju in povezavo med njima. V raziskavo so bili vključeni učenci, ki imajo na urniku predmet tehnika in tehnologija ter tisti, ki obiskujejo neobvezni izbirni predmet tehnika. Učence smo testirali z modeliranim testom tehnične ustvarjalnosti in kreativnosti, ki smo ga sestavili s pomočjo Torranceovega testa ustvarjalnega mišljenja in z modeliranim testom tehnične nadarjenosti. V drugem delu smo ugotavljali raven ustvarjalnosti in kreativnosti z izdelavo izdelka oziroma modela. Zaradi zahtevnosti postopka in zagotovitve veljavnosti, zanesljivosti in objektivnosti smo vključili učence 4., 6. in 7. razreda. Ugotovili smo, da obstaja povezanost med tehnično nadarjenostjo ter tehnično ustvarjalnostjo in kreativnostjo. Odvisna je od spola, zaključne ocene in starosti. Dekleta so izkazala večjo tehniško ustvarjalnost in kreativnost, fantje pa večjo tehniško nadarjenost. Višji kot sta bili zaključna ocena in starost učencev, višja je bila tudi stopnja tehnične nadarjenosti ter tehnične ustvarjalnosti in kreativnosti. Prav tako smo ugotovili, da so učenci izkazali manjšo ustvarjalnost in kreativnost pri izdelavi izdelka kot pri testiranju.
Ključne besede: osnovnošolsko izobraževanje, tehnična nadarjenost, tehnična ustvarjalnost in kreativnost, tehnika in tehnologija
Objavljeno v DKUM: 19.06.2024; Ogledov: 178; Prenosov: 41
.pdf Celotno besedilo (1,91 MB)

3.
IKT-kompetentnost učiteljev za poučevanje tujega jezika v osnovni šoli : magistrsko delo
Zala Zabukošek, 2023, magistrsko delo

Opis: Namen magistrskega dela je raziskati IKT kompetentnost učiteljev, ki kot predmetni ali razredni učitelji poučujejo tuji jezik v vseh treh vzgojno-izobraževalnih obdobjih osnovne šole. V teoretičnem delu magistrskega dela smo sprva predstavili informacijsko-komunikacijsko tehnologijo v izobraževanju. Za tem smo se osredotočili na IKT v poučevanju in učenju tujega jezika na razredni stopnji, teorijo pa zaključili s poglavjem IKT kompetenc učiteljev za poučevanje tujega jezika na razredni stopnji. V empiričnem delu magistrskega dela smo s pomočjo spletnega anketnega vprašalnika zbrali podatke na vzorcu 102 učiteljev tujih jezikov, ki tuji jezik v osnovni šoli poučujejo kot predmetni ali razredni učitelji z opravljenim dodatnim izobraževanjem za poučevanje tujega jezika na razredni stopnji. Zanimalo nas je, v kolikšni meri so kompetentni za uporabo IKT pri pouku tujega jezika predmetni učitelji v primerjavi z razrednimi. Rezultati raziskave kažejo, da med učitelji tujih jezikov ni statistično značilnih razlik v IKT-kompetentnosti pri poučevanju TJ. Razlike se pojavljajo predvsem pri tistih učiteljih tujih jezikov, ki svoje IKT-kompetentnost ocenjujejo višje oz. boljše, kar pomeni, da pri pouku tujega jezika bolj pogosto uporabljajo IKT. Ugotovili smo tudi, da se pojavljajo statistično značilne razlike pri pogostosti uporabe IKT glede na leta poučevanja ter glede na število izobraževanj povezanih z IKT.
Ključne besede: IKT, kompetence, tuji jezik, osnovnošolsko izobraževanje, TPACK
Objavljeno v DKUM: 22.06.2023; Ogledov: 535; Prenosov: 129
.pdf Celotno besedilo (1,86 MB)

4.
Izvedba praktičnega dela pri predmetih biologija in kemija v slovenskih osnovnih šolah - primerjava pred in med šolanjem na daljavo : magistrsko delo
Tamara Hajdinjak, 2023, magistrsko delo

Opis: Pri pripravi vprašalnikov za magistrsko delo smo prišli do dileme o najprimernejšem izboru pojmov: praktično, laboratorijsko ali eksperimentalno delo. V nalogi so uporabljeni vsi trije izrazi, najpogosteje pa praktično delo, saj je vsako laboratorijsko in eksperimentalno delo tudi praktično delo, obratno pa zmeraj ne velja. Ne glede na poimenovanje imajo vse tri oblike dela pozitiven vpliv na učence. Praktično delo je z vidika aktivnosti učencev med poukom izredno pomembno in ima veliko prednosti pred ostalimi metodami dela, kjer učenci niso aktivni v tolikšni meri. Praktično delo je učinkovitejše s stališča trajnosti znanja, saj vpliva na lažje in boljše sklepanje, kritično mišljenje, razumevanje znanosti, uporabo znanja, razlage opažanj ter definiranje novega problema. Posledično učenci s pomočjo praktičnega dela dosegajo višje kognitivne nivoje, praktično delo pa omogoča tudi lažje povezovanje teorije s prakso. Prav tako praktično delo omogoča razvijanje ročnih spretnosti, ki so pomembne v vsakdanjem življenju. Praktično delo je glede na učne načrte predmetov z naravoslovnimi vsebinami s strani stroke in zakonodajalcev priporočljivo že od začetka šolanja. Samostojnost učencev pri aktivnostih praktičnega dela pa naj bi se od prvega razreda dalje postopoma povečevala. Kljub pomembnosti praktičnega dela učitelji v praksi pogosto naletijo na težave – v šolah ni zadostne opreme, učitelja skrbi izpolnitev ciljev predmeta iz učnega načrta, potrebnega je več časa za izvedbo ure s praktičnim delom kot za izvedbo ure z drugimi, manj aktivnimi metodami dela. Glede na naše ugotovitve učitelji praktično delo, kljub oviram, izvajajo v veliki meri. Med epidemijo COVID-19 (2020-2022) se je izobraževanje na daljavo v osnovni šoli bistveno povečalo, kar je močno otežilo izvedbo praktičnega dela pri predmetih z naravoslovnimi vsebinami, saj učitelji z izvedbo praktičnega dela na daljavo niso imeli izkušenj. Učitelji so praktično delo, kljub oviram, ki jih je prineslo izobraževanje na daljavo, poskušali izvajati v čim večji meri. Učencem so dali samostojne naloge za izvedbo praktičnega dela ali pa so jim praktično delo prikazali s pomočjo demonstracije. Učitelji so se glede na podana mnenja zavedali prednosti praktičnega dela, kljub temu pa so izzivi in problematika pogosto bili tako veliki, da so prevladali nad prednostmi. Posledično je bila izvedba praktičnega dela med šolanjem na daljavo manjša kot pred šolanjem na daljavo. Zaradi prednosti praktičnega dela bi si učitelji želeli več možnosti usposabljanja in izobraževanja glede praktičnega dela na daljavo, saj bi tako učenci tudi pri izobraževanju na daljavo v največji možni meri pridobili veščine praktičnega dela.
Ključne besede: praktično delo, naravoslovni predmeti, biologija, kemija, praktično delo na daljavo, osnovnošolsko izobraževanje, izobraževanje v času COVID-19
Objavljeno v DKUM: 13.04.2023; Ogledov: 601; Prenosov: 61
.pdf Celotno besedilo (1,90 MB)

5.
Vpliv šolanja na daljavo na gibalno aktivnost učencev v drugem vzgojno-izobraževalnem obdobju osnovne šole v obdobju epidemije COVID-19 : magistrsko delo
Samantha Sever, 2022, magistrsko delo

Opis: Teoretična izhodišča: Gibalna aktivnost učencev drugega vzgojno-izobraževalnega obdobja pripomore k telesnemu in duševnemu zdravju ter pozitivno vpliva na učno uspešnost otrok. Cilj: Poučiti, kakšno je stanje gibalne aktivnosti otrok v drugem vzgojno-izobraževalnem obdobju v času epidemije v Sloveniji, kakšna so njihova stališča do gibalne aktivnosti ter koliko je epidemija in posledično šola na daljavo prispevala h gibalni aktivnosti učencev. Metode: Delo temelji na empirični raziskavi kvantitativne anketne metodologije, z naključno metodo vzorčenja. Raziskava je zajela 198 učencev drugega vzgojno-izobraževalnega obdobja. Podatke smo zbirali s strukturiranim vprašalnikom. Analiza podatkov je bila opravljena s hi-kvadrat testom, t-testom za neodvisne vzorce, kontingenčnimi tabelami in multiplo linearno regresijo. Rezultati: Večina učencev (74,1 %) drugega vzgojno-izobraževalnega obdobja se je z gibalno aktivnostjo v času epidemije, ko je šolanje potekalo na daljavo ukvarjala 5- do 7-krat na teden. Učenci, ki so se z gibalno aktivnostjo ukvarjali zelo pogosto, so dosegali tudi boljši učni uspeh. Razprava: Raziskava je pokazala, da se velika večina učencev drugega vzgojno-izobraževalnega obdobja redno giblje in izpolnjuje priporočila WHO glede izvajanja gibalne aktivnosti. Epidemija ni bistveno posegla v rednost gibalne aktivnosti glede na priporočila. Pomanjkljivosti so bile opažene pri organizirani gibalni dejavnosti, saj se jih večina učencev ni udeleževala. 
Ključne besede: telesna aktivnost, druga triada, osnovnošolsko izobraževanje, epidemija, COVID-19
Objavljeno v DKUM: 03.08.2022; Ogledov: 1578; Prenosov: 131
.pdf Celotno besedilo (1,18 MB)

6.
Vključevanje priseljencev v osnovnošolsko izobraževanje : magistrsko delo
Natalija Carmona, 2022, magistrsko delo

Opis: Namen magistrske naloge je bil s kvalitativno raziskavo, ki analizira vključevanje otrok priseljencev na primeru ene osnovne šole, opraviti podroben pregled navedenega in ugotoviti, kako se izvajajo zakonski predpisi in upoštevajo različne smernice, na koncu pa za izbrano šolo pripraviti načrt izboljšav za uspešnejše vključevanje otrok priseljencev. Cilji magistrske naloge so bili: • analizirati in proučiti obstoječo zakonsko podlago vključevanja otrok priseljencev v osnovne šole v Republiki Sloveniji, • pripraviti študijo primera na podlagi obstoječe prakse pri delu s priseljenci na določeni osnovni šoli, • zbrati ideje za spremembo obstoječe prakse na določeni osnovi šoli, • pripraviti napotke za izboljšavo obstoječe prakse pri delu s priseljenci na določeni osnovni šoli. Magistrska naloga je sestavljena iz teoretičnega dela in empiričnega dela. V teoretičnem delu magistrske naloge je predstavljena obstoječa zakonodaja v Republiki Sloveniji s področja izobraževanja priseljencev ter aktualne smernice in priporočila za delo z otroki priseljenci. Empirični del magistrske naloge temelji na analizi obstoječega stanja, vključevanja priseljencev v osnovno šolo ter pripraviti možnosti izboljšav na določeni osnovni šoli. V empiričnem delu smo ugotovili, da se vključena šola z različnimi pristopi trudi ustvarjati šolski prostor, v katerem se učenci priseljenci počutijo sprejete. Učenci priseljenci, ki so sodelovali v raziskavi se čutijo sprejete in slišane, kar je bistvenega pomena za njihovo uspešno izobraževanje in vključevanje v novo okolje ter družbo.
Ključne besede: Učenci priseljenci, vključevanje učencev priseljencev osnovnošolsko izobraževanje.
Objavljeno v DKUM: 28.07.2022; Ogledov: 1316; Prenosov: 292
.pdf Celotno besedilo (1,02 MB)

7.
Tehniška pismenost in razvoj metakognitivnega modela funkcionalne pismenosti na tehniškem področju
Zvonka Cencelj, 2019, doktorska disertacija

Opis: Pismenost, še posebej funkcionalna pismenost postaja v sodobni družbi vse bolj pomembna. Ob tem pa postaja tudi vse večji problem. Danes, ko smo vse bolj odvisni od tehnologij in ko se te vse hitreje spreminjajo, se moramo z njimi seznaniti in jih usvojiti v čim krajšem času. V okviru pouka tehnike in tehnologije v osnovni šoli in različnih inženirskih predmetih v nadaljnem izobraževanju to pomeni sporazumevanje, branje in pisanje o problemih tehnike ter učenje učenja o tehniki in tehnologiji. V nalogi je posebej poudarjeno usvajanje bralnih strategij, ki se razvija (funkcionalizira) v zmožnost učenja o tehniki, saj poznavanje bralnih učnih strategij omogoča učencu, da z branjem usvoji informacije in jih nato zna glede na namen tudi učinkovito uporabiti. Ugotovljene pomanjkljivosti, pridobljene ob študiju literature, smo v največji meri poskušali odpraviti s sodobnimi didaktičnimi metodami, s katerimi smo želeli učence naučiti uporabljati različne študijske strategije, s pomočjo katerih učenci identificirajo in klasificirajo podatke v besedilu z namenom, da prebrano bolje razumejo in si zapomnijo. Šele obvladovanje učnih strategij namreč daje učencu kompetentnost reševanja zadane naloge, zadanega problema in motivacijo za delo z različnimi pisnimi viri. V disertaciji smo razvili metakognitivni model funkcionalne pismenosti prilagojen za tehniško področje (MkM_FPT), merili njegovo učinkovitost v odvisnosti strukture pouka in formativnega spremljanja učenčevega napredka. Poučevanje Tehnike in tehnologije (TIT) v osnovni šoli (OŠ) smo prilagodili trendom današnje šole in pri tem omogočili učencem aktivno odkrivanje in reševanje zastavljenih problemov. Učinkovitost modela MkM_FPT, kjer so učenci stalno vodeni in v sodelovanju z učiteljem, se odraža na končni kompetenci (kvaliteta izdelave, izvirnost, samostojnost pri delu), večji funkcionalni pismenosti (učenec je sposoben učinkovitega učenja iz pisnih gradiv, uporabe tehnične dokumentacije in pisnih, video in drugih navodil za izdelavo izdelkov, predstavitve in argumentacije izbranih rešitev), posredno pa tudi večji motivaciji za delo z različnim študijskim gradivom in boljšo organiziranostjo dela. Rezultati raziskave kažejo, da model MkM_FPT omogoča učiteljem upoštevati učenceve posebnosti in voditi učence k razvijanju znanja z razumevanjem. Ob tem pa z razvitim modelom MkM_FPT dosegamo pri učencih višle kognitivne, afektivne in psihomotorične ravni znanja, odnosov in spretnosti.
Ključne besede: funkcionalna pismenost na inženirskem in tehniškem področju, bralno razumevanje, didaktični model, osnovnošolsko izobraževanje
Objavljeno v DKUM: 08.05.2019; Ogledov: 1987; Prenosov: 142
.pdf Celotno besedilo (5,36 MB)

8.
Razvoj sodobnih didaktičnih modelov v tehniškem izobraževanju, njihova evelvacija ter verifikacija
Majda Fiksl, 2018, doktorska disertacija

Opis: Za uspešno delo je pomembno v razredu z učenci vzpostaviti primerno vzdušje, jih aktivno vključiti v proces učenja in jim približati učne vsebine in cilje pouka. Pedagogika in didaktika morata izpolnjevati dve nalogi: ugotoviti, kakšen je pouk, in ponuditi predlog za izboljšavo poučevanja in učenja. Prav ta predlog je temeljni del diseratcije. V nalogi smo razvili sodobni didaktični model S-FBL_TIT (Strukturno - funkcionalno poučevanje Tehnike in tehnologije), ki temelji na didaktiki učne teorije. V okviru izvedene raziskave ob uporabi razvitega modela poučevanja S-FBL_TIT v primerjavi s tradicionalnim poukom, nas je zanimalo, kako učenci zaznavajo razredno vzdušje in kakšen je njihov interes do vsebin predmeta Tehnika in tehnologija ob uporabi različnih didaktičnih modelov poučevanja. Raziskavo smo izvedli na dveh oddelkih, oddelku s tradicionalnimi, pretežno frontalnimi metodami poučevanja (kontrolna skupina) in na oddelku, kjer smo pouk izvajali ob uporabi sodobnega didaktičnega modela pouka (eksperimentalna skupina). V raziskavo smo vključili 92 osnovnošolcev šestega in sedmega razreda. Za merjenje vzdušja v razredu in interesa učencev smo uporabili vprašalnik s 54 trditvami. Iz rezultatov so vidne spremembe v zaznavanju razrednega vzdušja in priljubljenosti vsebin predmeta Tehnike in tehnologije glede na metode dela pri pouku. Ugotovljeno je bilo, da s sodobnim didaktičnim modelom pouka izboljšamo vzdušje v razredu in s tem povečamo interes do teh vsebin. Poudariti je potrebno, da se mora učitelj prilagajati in vzpostavljati takšno vzdušje v razredu, ki bo spodbujalo učenčevo aktivnost in razvijalo boljše odnose, razvoj, spretnosti in organizacijo dela v razredu. Živimo v svetu, kjer so stalnica le stalne spremembe in zato se moramo spreminjati tako učitelji, kot tudi naše metode dela.
Ključne besede: inovativni didaktični pristop, struktura pouka, razredno vzdušje, osnovnošolsko izobraževanje
Objavljeno v DKUM: 24.08.2018; Ogledov: 1670; Prenosov: 173
.pdf Celotno besedilo (3,92 MB)

9.
Kulturno-Umetnostna vzgoja v procesu izobraževanja
Anamarija Elizabeta Kukuruzovič, 2018, diplomsko delo

Opis: Kulturno-umetnostna vzgoja je pomemben dejavnik v življenju posameznika, saj vpliva na razvoj čuta za estetiko in je že pri otrocih temelj za uravnotežen in skladen razvoj. V empiričnem delu diplomskega dela bomo raziskali kulturno-umetnostni status študentov, njihovo mnenje o potrebi po povečanju pozornosti kulturno-umetnostnim področjem v osnovni in srednji šoli, mnenje študentov o uresničevanju ciljev kulturno-umetnostne vzgoje pri njihovem dosedanjem visokošolskem izobraževanju in stališča študentov do izobraževanja in umetnosti. Rezultati kažejo, da študentje duhovnim, kulturnim in estetskim vrednotam ne pripisujejo velikega pomena. V prostem času največ pozornosti namenijo popularni in zabavni glasbi ter filmu in avdiovizualni kulturi. Študentje menijo, da bi v osnovni šoli morali posvečati največ pozornosti bralnemu področju, v srednji šoli pa uprizoritveno-umetnostnemu področju. Večina študentov meni, da sta bila pri njihovem dosedanjem visokošolskem izobraževanju najpogosteje vključena cilja razvijanja svobodnega in kritičnega mišljenja ter razvijanja domišljije, najredkeje pa cilji oblikovanja umetnostnih vrednot, izražanja lastne kulture, izražanja kultur drugih narodov in razvijanja zavesti o kulturni identiteti. Študentje so mnenja, da je kulturno-umetnostna vzgoja najpomembnejša zaradi razvoja ustvarjalnih potencialov posameznika in da je za dvig kakovosti kulturno-umetnostne vzgoje pomembno spodbujanje partnerstva med šolami ter dodatno strokovno izpopolnjevanje učiteljev.
Ključne besede: kulturno-umetnostna vzgoja, študent, osnovnošolsko izobraževanje, srednješolsko izobraževanje, visokošolsko izobraževanje
Objavljeno v DKUM: 07.05.2018; Ogledov: 2087; Prenosov: 204
.pdf Celotno besedilo (1,62 MB)

10.
IZOBRAŽEVANJE OTROK Z AVTISTIČNO MOTNJO
Mateja Bertoncelj, 2016, diplomsko delo/naloga

Opis: Avtistična motnja je kompleksna razvojna motnja, pri kateri imajo otroci slabše socialne zmožnosti, slabše govorne in komunikacijske sposobnosti, omejene interese in ponavljajoče se aktivnosti. Diplomsko delo temelji na izobraževanju šoloobveznih otrok z avtistično motnjo, ki obiskujejo različne izobraževalne ustanove v Sloveniji. Preučili smo, katere izobraževalne ustanove ponujajo ustrezne programe za osnovnošolske otroke z avtistično motnjo. Predstavili smo izobraževalne programe, ki so pogojeni s stopnjo avtistične motnje in morebitnimi pridruženimi motnjami, ki jih ima otrok. Osredotočili smo se na izvajanje primernih metod, tehnik in pristopov, ki so namenjeni otrokom z avtistično motnjo. Cilj empiričnega dela je bil ugotoviti, katere metode in tehnike izobraževanja so za otroke z avtistično motnjo najbolj primerne. Zanimalo nas je, katere izobraževalne ustanove jih izvajajo, kaj vpliva na izbor ustrezne metode in pripomočkov za izobraževanje ter kako dostopna in kakovostna so izobraževanja. Z anonimno spletno anketo smo anketirali starše otrok z avtistično motnjo, starih od 6 do 18 let. Na podlagi rezultatov smo ugotovili, da se otroci z avtistično motnjo izobražujejo v različnih izobraževalnih ustanovah, lahko tudi v redni osnovni šoli, če je stopnja motnje nižja in če so zagotovljeni vsi primerni pogoji za izobraževanje. V posameznih programih izobraževanja strokovni kader uporablja različne metode in tehnike izobraževanja, ki ustrezajo posameznemu otroku glede na stopnjo avtistične motnje in morebitnih pridruženih motenj. Zelo pomembna faktorja sta znanje in motiviranost strokovnega kadra, ki dela z otrokom.
Ključne besede: avtistična motnja, osnovnošolsko izobraževanje otrok z avtistično motnjo, metode in tehnike izobraževanja, materiali in pripomočki za izobraževanje
Objavljeno v DKUM: 28.10.2016; Ogledov: 1970; Prenosov: 216
.pdf Celotno besedilo (1,93 MB)

Iskanje izvedeno v 0.24 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici