SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 14
Na začetekNa prejšnjo stran12Na naslednjo stranNa konec
1.
2.
ODNOS VZGOJITELJEV DO KULTURNO-UMETNOSTNE VZGOJE V VRTCU
Mateja Zahrastnik, 2011, diplomsko delo

Opis: Umetnostno-kulturna vzgoja tvori pomemben del izobraževanja, saj je temelj za skladen in uravnotežen otrokov razvoj ter za razvoj duševnega zdravja. Namen empiričnega diplomskega dela naloge je proučiti kulturno-umetnostni status vzgojiteljev, mnenja vzgojiteljev o vključenosti kulturno-umetnostnih področij v načrtovani in izvedbeni kurikul in njihova mnenja o uresničevanju ciljev kulturno-umetnostne vzgoje v vzgojno-izobraževalnem procesu. Rezultati kažejo, da vzgojitelji duhovnim in kulturnim ter estetskim vrednotam ne pripisujejo velikega pomena. Vzgojitelji menijo, da bi morali v vrtcu več pozornosti posvetiti uprizoritveni in glasbeni umetnosti ter kulturni dediščini in da učenci v osnovni šoli v prostem času največ pozornosti posvečajo popularni in zabavni glasbi. Vzgojitelji pri svojem delu pogosto uresničujejo večina ciljev kulturno-umetnostne vzgoje. Manj pozornosti pa posvečajo ciljem kot npr. razumevanje kulturne raznolikosti, razvijanje zavesti o kulturni identiteti, spoznavanje kultur drugih narodov, izražanje lastne kulture. Menijo, da lahko sledijo ciljem kulturno-umetnostne vzgoje pri večini področij dejavnosti Kurikula za vrtce.
Ključne besede: Ključne besede: kulturno-umetnostna vzgoja, vzgojitelj, vrtec, osnovnošolsko izobraževanje, kurikulum
Objavljeno: 17.02.2011; Ogledov: 2457; Prenosov: 147
.pdf Celotno besedilo (1,40 MB)

3.
PRIMERJAVA DIDAKTIKE MATERINŠČINE V SLOVENSKEM IN PORTUGALSKEM ŠOLSKEM SISTEMU V ELEMENTARNEM OBDOBJU
Polona Drozg, 2011, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu ugotavljam razlike in podobnosti med poučevanjem maternega jezika v Sloveniji in na Portugalskem v elementarnem obdobju. V začetku so predstavljene značilnosti osnovnošolskega izobraževanja v Sloveniji. Predstavljeno je poučevanje slovenskega jezika v 1. triletju osnovne šole. Natačneje so opisani učni cilji slovenskega jezika za 1. triletje, ki so v skladu z učnim načrtom za slovenski jezik. V nadaljevanju so predstavljene značilnosti osnovnošolskega izobraževanja na Portugalskem ter poučevanje portugalščine v 1. ciklu osnovnošolskega izobraževanja. Prav tako je natančneje opisana organiziranost 1. cikla ter prenovljen učni načrt in učni cilji za portugalski jezik v 1. ciklu osnovnošolskega izobraževanja. Temeljni namen diplomskega dela je bil ugotoviti razlike in podobnosti didaktike materinščine v Sloveniji in na Portugalskem v elementarnem obdobju, kar je bilo uresničeno s primerjavo razpoložljive literature in učnih ciljev v slovenskem in portugalskem učnem načrtu. Na osnovi prenovljene teorije o didaktiki portugalskega jezika in učnem načrtu za portugalski jezik je bilo moč ugotoviti, da med didaktikama obstajajo podobnosti glede na teoretična izhodišča obeh didaktik, kljub temu pa obstajajo razlike glede zgradbe učnih načrtov in glede na uresničevanje sporazumevalnih dejavnosti ali kompetenc v učnih načrtih za slovenski in portugalski jezik.
Ključne besede: materni jezik, elementarno obdobje, osnovnošolsko izobraževanje v Sloveniji, osnovnošolsko izobraževanje na Portugalskem, primerjava, učni načrt, učni cilji, sporazumevalne dejavnosti
Objavljeno: 09.03.2011; Ogledov: 1920; Prenosov: 136
.pdf Celotno besedilo (576,93 KB)

4.
SOCIOLOŠKI VIDIKI KURIKULARNE PRENOVE OSNOVNEGA ŠOLSTVA V KONCEPTU IZOBRAŽEVANJA ČLOVEKOVIH PRAVIC
Suzana Košir, 2010, doktorska disertacija

Opis: Vzgojno izobraževalni sistem v Sloveniji in v ostalih modernih državah temelji na načelih demokratičnosti, avtonomnosti in enakih možnosti. Prav ta načela določajo splošni okvir za preoblikovanje javnega sistema vzgoje in izobraževanja in so utemeljena v človekovih pravicah in pojmu pravna država. Skladno z načeli in teoretičnimi izhodišči kurikularne prenove so v Beli knjigi o vzgoji in izobraževanju v Republiki Sloveniji deklarirani splošni cilji osnovne šole, ki so usmerjeni k polnemu razvoju človekove osebnosti in k utrjevanju spoštovanja človekovih pravic in temeljnih svoboščin. Osnovna šola mora »pospeševati« razumevanje, strpnost in solidarnost med vsemi ljudmi, narodi, rasami in verskimi skupinami. Na kakšen način in kako uspešno se v osnovne šole vključujejo človekove pravice, pa smo si zastavili kot raziskovalno vprašanje, kjer smo se osredotočili na kurikularno prenovo osnovnega šolstva, implementacijo človekovih pravic na posamezni ravni vzgojno-izobraževalnega sistema (na ravni države, ravni šole in ravni učitelja). Pri tem smo upoštevali tudi vrste kurikula. V uradnih kurikulih je vključevanje človekovih pravic ena izmed temeljnih vrednot, ki so del kurikularne prenove nacionalnega kurikula. V doktorski disertaciji smo v empiričnem delu raziskave analizirali uradni in dejanski kurikul ter vključevanje in/ali implementacijo človekovih pravic v le-te, hkrati pa nas je zanimalo vključevanje in/ali implementacija človekovih pravic v prikriti kurikul na ravni učitelja. Učenje človekovih pravic lahko koristno prispeva k oblikovanju in usposabljanju demokratičnega in aktivnega državljana. Vnos človekovih pravic na vsa področja izobraževanja pomeni vsebinsko obogatitev celotnega vzgojno-izobraževalnega dela.
Ključne besede: kurikul, človekove pravice, osnovnošolsko izobraževanje, kurikularna prenova, izobraževanje, poučevanje
Objavljeno: 19.04.2011; Ogledov: 3706; Prenosov: 814
.pdf Celotno besedilo (5,42 MB)

5.
ODNOS UČITELJEV DO KULTURNO-UMETNOSTNE VZGOJE V OSNOVNIH ŠOLAH
Katarina Hren, 2011, diplomsko delo

Opis: Kulturno-umetnostna vzgoja ima velik vpliv na človeka v vseh pogledih, ker ga obkroža na vseh poteh v življenju. Človek si preko nje razvija svoj estetski in celostni pogled na svet in prav zato tvori pomemben del v izobraževalnem sistemu. V empiričnem delu diplomskega dela bomo raziskali, kakšen je kulturno-umetnostni status učiteljev, kako učitelji ocenjujejo osnovnošolsko izobraževanje z vidika kulturno-umetnostnega področja, kakšno mnenje imajo o kulturno-umetnostnih aktivnostih učencev in v kolikšni meri lahko pri pedagoškem delu uresničujejo cilje kulturno-umetnostne vzgoje. Rezultati kažejo, da učitelji kulturnim, estetskim in duhovnim vrednotam ne pripisujejo tako visokega pomena kot družinskim, socialnim, zdravstvenim vrednotam in tradiciji. Večina učiteljev meni, da bi v sistemu osnovnošolskega izobraževanja več pozornosti morali nameniti ravno kulturno-umetnostnim področjem. Menijo, da so kulturno-umetnostna področja, ki jim učenci v šoli posvečajo največ pozornosti intermedijska kultura in glasbena umetnost, izven šole pa po mnenju učiteljev največ pozornosti učenci namenijo popularni in zabavni glasbi ter filmu in avdiovizualni kulturi. Kulturno-umetnostni cilji, ki jih uresničujejo pri svojem delu, so po pogostosti dobro zastopani, redkeje je zastopan le cilj izražanja kultur drugih narodov. Menijo, da lahko sledijo ciljem kulturno-umetnostne vzgoje pri različnih predmetih osnovnošolskega kurikula. Po rezultatih raziskave je razvidno, da pogosteje sledijo tem ciljem pri predmetih, ki so neposredno povezani s kulturno-umetnostno vzgojo (glasba, likovna vzgoja, slovenščina).
Ključne besede: kulturno-umetnostna vzgoja, učitelj, osnovna šola, osnovnošolsko izobraževanje, učni načrti
Objavljeno: 18.07.2011; Ogledov: 2035; Prenosov: 166
.pdf Celotno besedilo (1,80 MB)

6.
ZNAČILNOSTI OTROK Z MOTNJO AVTISTIČNEGA SPEKTRA V RAZLIČNIH PROGRAMIH IZOBRAŽEVANJA
Mateja Gabrovec, 2011, diplomsko delo

Opis: Motnja avtističnega spektra je kompleksna razvojna motnja, pri kateri imajo otroci s to motnjo nekatere skupne značilnosti, kot so: slabše socialne zmožnosti, slabše govorne in komunikacijske zmožnosti ter omejeni interesi in ponavljajoče aktivnosti. Kljub temu da obstajajo številne raziskave, vzroki za nastanek motenj avtističnega spektra še vedno predstavljajo neznanko. Namen diplomske naloge je bil osvetliti problematiko otrok z motnjami avtističnega spektra (MAS) in ugotoviti na kakšne načine delajo učitelji in drugi strokovni delavci z otroki z MAS v različnih vzgojno-izobraževalnih programih pri nas in v Angliji ter kakšne so značilnosti in vedenja teh otrok med samim procesom vzgoje in izobraževanja. Raziskava je bila izvedena z opazovanjem primerov na vzorcu treh otrok z MAS ter z intervjujem na vzorcu štirih učiteljev in treh strokovnih delavcev, ki se z otroki z MAS ukvarjajo. Rezultati so pokazali, da glede na splošno mnenje in glede značilnosti otrok z MAS večini učiteljev in drugim strokovnim delavcem ti otroci predstavljajo nek izziv pa tudi nekaj pozitivnega. Večina jih meni, da se ti otroci lahko izobražujejo v rednih šolah le, če je stopnja motnje nižja in če so zagotovljeni vsi primerni pogoji za izobraževanje. Raziskava je pokazala, da v posameznih programih izobraževanja učitelji in drugi strokovni delavci uporabljajo takšne metode dela, ki ustrezajo individualnim otrokom z MAS, poznavanje in uporaba specifičnih metod dela pri učiteljih in drugih strokovnih delavcih je različna pri vsakem posamezniku in ni odvisna od izobraževalnega programa, iz katerega prihajajo. Sklenemo lahko torej, da ima večina učiteljev in drugih strokovnih delavcev tako pri nas kot v angleški šoli podobno predstavo in znanje o otrocih z MAS in tudi načini dela se v večji meri ne razlikujejo.
Ključne besede: Motnja avtističnega spektra, značilnosti otrok z avtizmom, osnovnošolsko izobraževanje otrok z avtizmom, avtizem v Sloveniji in Angliji.
Objavljeno: 06.09.2011; Ogledov: 6241; Prenosov: 1012
.pdf Celotno besedilo (1,16 MB)

7.
OBRAVNAVA NEUMETNOSTNIH BESEDIL V OŠPP Z NIS V 3. VIO
Tina Frece, 2014, diplomsko delo

Opis: V diplomski nalogi se bomo posvetili izobraževalnemu sistemu pri nas, natančneje sistemu v šolah s prilagojenim programom. Osebe s posebnimi potrebami so specifična skupina ljudi, ki se od drugih razlikujejo po svojih sposobnostih, spretnostih in težavah. Tako lahko njihove motnje odločilno vplivajo na njihovo vključevanje v osvajanju znanj, športnih dejavnosti in tako so lahko odrinjeni od ostalega okolja. To pa vpliva tudi na njihovo samozavest oz. samopodobo. Vsak od nas je nekaj posebnega in tudi osebe s posebnimi potrebami se imajo pravico vključiti v socialno okolje, navezati socialne stike, doživljati uspehe in imeti možnost sodelovanja. Otroci s posebnimi potrebami, ki obiskujejo šolo s prilagojenim program, z nižjim izobrazbenim standardom, so v veliki večini otroci z lažjo motnjo v duševnem razvoju. Otroci, ki se izobražujejo na šolah s prilagojenim programom, dosežejo praviloma nižji izobrazbeni standard. Cilj šole s prilagojenim programom je otroke s posebnimi potrebami čim bolj temeljito pripraviti na samostojno življenje, zato so tudi učne vsebine na takih šolah prilagojene. Osnovne šole s prilagojenim programom se soočajo tudi z drastičnim pomanjkanjem strokovnega kadra, prav tako pa morajo na določenih šolah s prilagojenim programom zaradi majhnega števila učencev izvajati kombinirani pouk. Vzgojno-izobraževalna dejavnost vsake šole, tako splošne osnovne šole kot osnovne šole s prilagojenim programom, je družbena dejavnost posebnega družbenega pomena, ki soustvarja pogoje za zdrav osebnostni razvoj vseh otrok. V empiričnem delu želimo prikazati, kako poteka delo in pouk slovenščine na osnovni šoli s posebnimi potrebami in kako se učni načrt slovenščine v OŠPP razlikuje od učnega načrta v OŠ. Zanima nas, s kakšnimi metodami in oblikami dela se soočajo učenci, ki imajo takšne težave. S pomočjo ge. Brede Ferčec Muršak smo prišli do primera učne ure neumetnostnega besedila in predstavili analizo primera, način in oblike dela ter naloge, ki jih morajo učenci usvojiti za uspešno napredovanje. Z omenjeno specialno pedagoginjo bomo opravili tudi obširni anketni vprašalnik, ki nam je odprl pogled na delo in izobraževanje otrok s posebnimi potrebami.
Ključne besede: Osnovnošolsko izobraževanje, otroci s posebnimi potrebami, posebna ustanova – OŠPP Gustava Šiliha Maribor, prilagojeni izobraževalni program z nižjim izobrazbenim standardom (NIS), tretje triletje (3. VIO), neumetnostna besedila (jezikovni pouk).  
Objavljeno: 21.05.2014; Ogledov: 1257; Prenosov: 114
.pdf Celotno besedilo (1,62 MB)

8.
Profesionalizem tandema učitelj in vzgojitelj na začetku osnovnošolskega izobraževanja z vidika kompetenc
Nataša Veber, 2015, magistrsko delo

Opis: Razvoj znanosti in hiter tehnološki razvoj vodita v nenehne družbene spremembe, ki vplivajo tudi na spreminjanje ciljev na področju vzgoje in izobraževanja. Posledično so se spremenila pričakovanja, zahteve in kompetence učitelja in vzgojitelja na začetku osnovnošolskega izobraževanja. Magistrsko delo z naslovom Profesionalizem tandema učitelj in vzgojitelj na začetku osnovnošolskega izobraževanja z vidika kompetenc je sestavljeno iz dveh delov. V teoretičnem delu so podana temeljna teoretična izhodišča in spoznanja na temo profesionalizma ter profesionalnega razvoja na področju vzgoje in izobraževanja. Nakazana je tudi nujnost sledenja sodobnim družbenim zahtevam, ki od učitelja in vzgojitelja že na začetku osnovnošolskega izobraževanja zahtevajo nove vloge in nove kompetence. Empirični del se nanaša na opravljeno raziskavo, izvedeno na neslučajnostnem namenskem vzorcu, ki ga predstavljajo anketirani učitelji in vzgojitelji, ki delajo v tandemu, v 1. razredu osnovne šole, iz vseh statističnih regij Slovenije. Namen raziskave je bil proučiti profesionalizem tandema učitelj in vzgojitelj z vidika razvitosti kompetenc, razdeljenih na šest področij, ki se med seboj povezujejo in prepletajo: komunikacija in odnosi, učinkovito poučevanje, organizacija in vodenje, sodelovanje z delovnim in družbenim okoljem, profesionalni razvoj, informacijsko-komunikacijska tehnologija (IKT) in medijska pismenost. Pri navedenih področjih kompetenc nas je zanimal obstoj razlik glede na delovno dobo in delovno mesto anketirancev. Preučevanje profesionalizma tandema učitelj in vzgojitelj z vidika razvitosti kompetenc je temeljilo na prilagojenem anketnem vprašalniku projektnega poročila: »Projekt Evalvacija vzgoje in izobraževanja v Republiki Sloveniji, Preliminarna študija, Razvoj metodoloških inštrumentov za ugotavljanje in spremljanje profesionalnega razvoja vzgojiteljev, učiteljev in ravnateljev«, projektne skupine pod vodstvom dr. Justine Erčulj. Evalvacija opravljene raziskave z vidika razvitosti šestih področij kompetenc v okviru tandema učitelj in vzgojitelj je predstavljena v poglavjih »Analiza področij kompetenc« in »Analiza izobraževanja in usposabljanja«. V sklepu so izpostavljene pomembnejše tendence razvitosti kompetenc kot profesionalnega razvoja pri anketiranih učiteljih in vzgojiteljih kakor tudi pomanjkanje določenih tendenc, ki predstavljajo dobrodošle smernice za še učinkovitejši profesionalni razvoj učiteljev in vzgojiteljev na začetku osnovnošolskega izobraževanja.
Ključne besede: Profesionalizem, profesionalni razvoj, tandem učitelj in vzgojitelj, osnovnošolsko izobraževanje, nadaljnje izobraževanje in usposabljanje, kompetence
Objavljeno: 23.10.2015; Ogledov: 687; Prenosov: 106
.pdf Celotno besedilo (1,76 MB)

9.
Igra nim in njena uporabnost v šolski situaciji
Aleš Prapertnik, 2015, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo obravnava igro Nim, saj pri pouku matematike spodbuja različne oblike mišljenja, ustvarjalnosti, nasploh pa je smiselno, da se učenci spoznajo s praktično uporabnostjo in pomenom učenja matematike. Igra pri samem pouku ni sama sebi namen, temveč lahko z njo dosežemo zastavljene vzgojno-izobraževalne cilje, predvsem pa poglablja teoretično znanje in razvija strateško razmišljanje. V diplomskem delu so predstavljene različne verzije igre Nim, vse od preproste igre odštevanja do klasične igre Nim in njenih razširitev. Podana je evalvacija uporabe preprostejših verzij igre na vzorcu 53 osnovnošolskih učencev, razdeljenih v dve skupini med 4. in 9. razredom. Skupino I so sestavljali učenci drugega triletja, skupino II pa učenci tretjega triletja. Primerjali smo, kako učenci dojemajo igro in njeno strategijo ter kako učinkovita je igra glede na starost učencev in velikost skupin. Ugotovitve kažejo, da je igro nekoliko bolje dojela mlajša skupina, odzivi udeležencev do igre in s tem uporaba hevrističnih metod pri obeh skupinah pa so bili zelo podobni. Velikosti skupin pri doseganju boljših rezultatov niso igrale pomembne vrednosti. Praktični del diplomskega dela opisuje dve računalniški aplikaciji igre, ki sta pripravljeni za namene naloge.
Ključne besede: Didaktična igra Nim, strateško razmišljanje, matematična pismenost, osnovnošolsko izobraževanje
Objavljeno: 04.01.2016; Ogledov: 979; Prenosov: 108
.pdf Celotno besedilo (3,07 MB)

10.
ALI SO ROMSKI OTROCI V OSNOVNI ŠOLI OBRAVNAVANI ENAKOPRAVNO?
Maša Krištofič, 2016, diplomsko delo

Opis: Vsak človek tega sveta ima enako pravico do izobraževanja in vzgoje v družinskem in širšem družbenem okolju, ne glede na barvo kože, veroizpoved, socialni status, kulturne razlike, drugačen način življenja. Zato smo se v uvodnem delu odločili opisati pomen enakopravne obravnave na različnih področjih, ki bi človeka poučila o pravilnem ravnanju v družbi. Naloga je bila osredotočena na obravnavo problema, ki je povezan z zelo ranljivo in na žalost še vedno nezaželeno etnično skupnostjo. S pomočjo anketnih vprašalnikov želimo raziskati obstoječe stanje na področju enakopravne obravnave romskih otrok v primerjavi z otroki večinskega prebivalstva ob pomoči učiteljev in učencev na Osnovni šoli Franceta Prešerna v Mariboru. Šolo obiskuje 45 romskih otrok.
Ključne besede: enakopravna obravnava, Romi v Sloveniji, etničnost, osnovnošolsko izobraževanje romskih otrok, enake možnosti, pravičnost
Objavljeno: 07.06.2016; Ogledov: 710; Prenosov: 89
.pdf Celotno besedilo (805,92 KB)

Iskanje izvedeno v 0.15 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici