| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 3 / 3
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
UČITELJIŠČA IN PROFESIONALNO USPOSABLJANJE BODOČIH UČITELJEV NA SLOVENSKEM
Polona Franko, 2011, diplomsko delo

Opis: Poklic učitelja je bil in še vedno je, poklic, ki je zelo podvržen vplivom družbenih razmer, dogajanjem in oblasti. Še zlasti v zgodovini slovenskega naroda je bil vseskozi tudi močno povezan z borbo po uveljavljanju in upoštevanju slovenskega jezika in naroda znotraj večjih, narodno raznolikih političnih združb. Poučevanje in učenje v maternem jeziku še v času naših dedkov in babic ni bilo tako samoumevno, kot se nam morda zdi danes. Zakonsko predpisano ustanavljanje učiteljišč, obvezna osnovna šola ter poučevanje v maternem jeziku so v času razsvetljenega absolutizma med drugim pomembno vplivali na osnovno opismenjevanje Slovencev, predpisano potrebno znanje učiteljev za pridobitev tega poklica, skrb države za osnovnošolsko usposabljanje prebivalstva,… Učiteljišča so postala prve izobraževalne institucije za usposabljanje bodočih učiteljev, hkrati pa tudi prva središča, ki so ženskam omogočala usposabljanje za intelektualni poklic. Vojne, vzponi in padci različnih družbeno-političnih sistemov, raznovrstne pedagoške paradigme ter dileme o potrebni izobrazbi za pridobitev in opravljanje tega poklica, so močno zaznamovali potek usposabljanja bodočih učiteljev na Slovenskem ter njihov položaj v družbi.
Ključne besede: učiteljišče, šolske reforme, usposabljanje učiteljev, zgodovina šolstva, osnovnošolski učitelj
Objavljeno: 16.08.2011; Ogledov: 1612; Prenosov: 256
.pdf Celotno besedilo (749,06 KB)

2.
DILEME OSEBNEGA IN PROFESIONALNEGA RAZVOJA UČITELJEV OSNOVNIH ŠOL
Majda Rižnar, 2012, magistrsko delo

Opis: V magistrski nalogi smo raziskovali dileme osebnega in profesionalnega razvoja osnovnošolskih učiteljev. V teoretičnem delu smo proučili izobrazbeno strukturo (kvalifikacijo) in kompetence, ki jih odličen učitelj z vseživljenjskim učenjem in stalnim strokovnim izpopolnjevanjem gradi vso delovno dobo. Predstavili smo tudi zaželene značilnosti učiteljeve osebnostne strukture, ki jih v času osebnega zorenja odgovoren in kritičen učitelj nadgrajuje s samorefleksijo. V empiričnem delu smo preverjali stopnjo soglašanja učiteljev s stališči, ki kažejo učiteljev odnos do lastnega izobraževanja in javnega izpostavljanja, ugotavljali smo samooceno psihofizične obremenjenosti učiteljev s šolskim delom v službi in doma ter oceno vrednostnih sodb o učiteljih v javnosti. Pri tem nas je zanimal obstoj razlik med učitelji glede na delovne izkušnje, področje poučevanja in kraj zaposlitve. Učitelji so predstavili še predloge za Etični kodeks učiteljev, tabu teme v šolah ter dosedanjo percepcijo učiteljskega poklica. Temeljne ugotovitve raziskave, ki je bila opravljena v maju 2012 na vzorcu 254 učiteljev, kažejo, da učitelji pričakujejo Etični kodeks učiteljev, da učitelji 1. in 2. vzgojnoizobraževalnega obdobja želijo imeti napise s strokovnimi nazivi na vratih učilnic, ter da največjo obremenjenost s šolskim delom v službi in doma izražajo učitelji 2. vzgojno-izobraževalnega obdobja, učitelji z največ delovnimi izkušnjami in učitelji, ki poučujejo v mestu. Ugotovili smo tudi, da tabu teme ustvarjajo neugodno klimo, učitelji pa zaznavajo še razvrednotenje poklica in neupoštevanje svoje strokovnosti.
Ključne besede: osnovnošolski učitelj, profesionalni razvoj, osebni razvoj, dileme, obremenjenost, vrednostna sodba, Etični kodeks učiteljev, tabu teme
Objavljeno: 29.01.2013; Ogledov: 1427; Prenosov: 601
.pdf Celotno besedilo (1,33 MB)

3.
VPLETANJE STARŠEV V DELO UČITELJA
Tjaša Jerič, 2015, magistrsko delo

Opis: V magistrski nalogi smo raziskovali vpletanje staršev v delo učitelja. V teoretičnem delu smo predstavili učitelja kot osrednjo figuro izobraževalnega procesa. Posvetili smo se staršem in njihovi vlogi pri izobraževanju otroka, posledično tudi njihovim pričakovanjem in pritiskom na učitelja ter vpletanju na področja učiteljevega avtonomnega odločanja. V empiričnem delu smo preverjali stopnjo zadovoljstva in zaupanja staršev v delo učitelja, stopnjo dojemanja učiteljeve strokovnosti, stališča staršev do učiteljeve avtonomije in izkušnje z vpletanjem staršev v delo učitelja. Zanimalo nas je, ali obstajajo razlike v odgovorih glede na stopnjo izobrazbe staršev in glede na razred, ki ga obiskuje njihov otrok. Rezultati raziskave, ki smo jo opravili v aprilu 2015 med 254 starši otrok petih pomurskih osnovnih šol so pokazali, da so starši z delom učitelja večinoma zadovoljni, prav tako zaupajo učitelju kot strokovnjaku. Izkazalo se je, da obstajajo razlike v odgovorih glede na stopnjo izobrazbe staršev in razred otroka. Analiza je pokazala, da so višje izobraženi starši izkazali manjšo željo po vpletanju na področja učiteljeve strokovne avtonomije kot slabše izobraženi starši. Na splošno se je izkazalo, da učitelju najbolj zaupajo starši otrok, ki obiskujejo razredno stopnjo osnovnošolskega izobraževanja, manj pa starši starejših otrok.
Ključne besede: osnovnošolski učitelj, starši, učiteljeva strokovnost, učiteljeva avtonomija, vpletanje staršev
Objavljeno: 16.10.2015; Ogledov: 711; Prenosov: 185
.pdf Celotno besedilo (1,02 MB)

Iskanje izvedeno v 0.11 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici