| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 4 / 4
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
Cepljenje proti humanim papiloma virusom in zdravstvena vzgoja osnovnošolskih otrok
Marina Tkalčić, 2010, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo z naslovom Cepljenje proti humanim papiloma virusom in zdravstvena vzgoja osnovnošolskih otrok je empirično. V teoretičnem delu smo opisali cepljenje, specifično cepljenje otrok, humane papiloma viruse in cepljenje proti humanim papiloma virusom po procesni metodi dela ter vlogo medicinske sestre pri cepljenju proti humanim papiloma virusom. Opisali smo tudi zdravstveno vzgojo osnovnošolskih otrok in vlogo ter naloge medicinske sestre pri zdravstveni vzgoji otrok. V raziskovalnem delu smo grafično prikazali podatke, ki smo jih pridobili s pomočjo anonimnega anketnega vprašalnika. Anketa je bila izvedena maja 2010 med učenkami 6. razreda Osnovne šole Neznanih talcev Dravograd in njihovimi starši. V raziskavi smo ugotovili vlogo medicinske sestre pri zdravstveni vzgoji otrok z vidika učenk in njihovih staršev, koliko se starši in učenke zavedajo pomena cepljenja proti humanim papiloma virusom in kako pogosto se zanj odločajo.
Ključne besede: cepljenje, humani papiloma virusi, zdravstvena vzgoja, osnovnošolski otroci, medicinska sestra.
Objavljeno: 05.10.2010; Ogledov: 1679; Prenosov: 287
.pdf Celotno besedilo (1,14 MB)

2.
MANDALA, VIR BOLJŠEGA POČUTJA IN KREATIVNEGA DELA PRI POUKU RAZREDNE STOPNJE
Petra Krajnc, 2010, diplomsko delo

Opis: Hiter in velikokrat tudi (pre)obremenjen način življenja je ponavadi kriv za stres in njegove posledice, kot so: nemir, nespečnost, splošno nezadovoljstvo, razdražljivost, naveličanost, brezvoljnost, nezbranost, razne telesne in duševne bolezni itd. Da se lažje spoprijemamo s takšnim načinom življenja ter da preprečimo, omilimo ali se ozdravimo zgoraj naštetih posledic stresa, mnogi ljudje posegajo po sprostitvi za telo in duha. Moja diplomska naloga je tako povezana s sproščanjem, in to osnovnošolskih otrok s tehniko, med katero ustvarjajo mandale. V teoretičnem delu sem predstavila nekatere danes najbolj znane tehnike sproščanja in osnovne pojme, ki so povezani z mandalo. Omejila sem se na raziskovanje pomena mandale v obredih, religijah, meditaciji, vesolju in njenem vplivu na človeka. V tem delu so opisani še nekateri napotki in predlogi, ko se odločimo za uporabljanje te tehnike sproščanja pri pouku na razredni stopnji. V empiričnem delu sem predstavila raziskavo, ki sem jo izvedla. Zanimalo me je, kako pogosto slovenski učitelji razrednega pouka vključujejo sprostitveno vzgojo v svoj pouk, kakšne tehnike uporabljajo in s kakšnim namenom jih uporabljajo. Ugotoviti sem tudi želela, če poznajo tehniko sproščanja, med katero se ustvarjajo mandale. Moj namen je bil tudi ugotoviti, kako se učenci razredne stopnje počutijo ob ustvarjanju mandal, in hotela sem jih spoznati še z enim načinom sprostitve. V raziskavo je bilo vključenih 41 učiteljev razrednega pouka ter 11 učencev 5. razreda. Pri raziskavi sta bili uporabljeni deskriptivna in kavzalno neeksperimentalna metoda empiričnega pedagoškega raziskovalnega dela, rezultati pa so bili pridobljeni s pomočjo anketnega vprašalnika za razredne učitelje in ustne ankete za učence. Raziskava je pokazala, da vsi anketirani učitelji vključujejo sprostitveno vzgojo v svoj pouk, najpogosteje vsaj enkrat na teden. Pri tem so zelo dinamični, saj uporabljajo veliko različnih sprostitvenih tehnik. Izkazalo se je, da več kot polovica anketiranih učiteljev ( 25 ) pozna sproščanje s pomočjo mandal, vendar je od teh vsi še niso uporabili pri svojem pouku. Učencem, ki so sodelovali v raziskavi, so se zdele mandale zanimive, ob njihovem izdelovanju pa so se počutili umirjeno, sproščeno. V razredu je vladalo prijetno razpoloženje.
Ključne besede: Ključne besede: stres, sprostitev, osnovnošolski otroci, mandala, tehnika sproščanja, ustvarjanje mandal;
Objavljeno: 09.11.2010; Ogledov: 2313; Prenosov: 302
.pdf Celotno besedilo (1,27 MB)

3.
Delo z učenci s posebnimi potrebami
Tatjana Resnik Planinc, Karmen Kolnik, 2016, izvirni znanstveni članek

Opis: V času značilnih hitrih sprememb na področju znanja, tehnologije ter tudi sistema vrednot dobivajo otroci in mladostniki s posebnimi potrebami drugačno mesto in vlogo v svetu, kot so jo imeli v preteklosti. Na področju oseb s posebnimi potrebami so s spremembami vzniknile in obrodile ideje integracije, normalizacije in v novejšem času inkluzije. S pilotsko kvalitativno raziskavo smo želeli ugotoviti, kako učitelji geografije, ki poučujejo na osnovnih in srednjih šolah v Sloveniji, ocenjujejo svojo usposobljenost za delo z učenci s posebnimi potrebami in kakšne so njihove dosedanje izkušnje. Učitelji geografije se zavedajo pomembnosti in zahtevnosti tovrstnih nalog ter jih tudi z vso odgovornostjo sprejemajo, pri čemer so v oceni lastne kompetentnosti kritični. Med največje pomanjkljivosti dosedanjega dela v inkluzivni šoli uvrščajo preveliko število učencev s posebnimi potrebami, vključenih v posamezen razred, saj vključenost več kot dveh učencev z različnimi posebnimi potrebami lahko pomembno vpliva na kakovost pouka v razredu.
Ključne besede: geografija, inkluzivna vzgoja in izobraževanje, učitelji geografije, didaktika, otroci s posebnimi potrebami, osnovnošolski pouk, srednješolski pouk, Slovenija
Objavljeno: 12.05.2017; Ogledov: 228; Prenosov: 80
.pdf Celotno besedilo (787,94 KB)
Gradivo ima več datotek! Več...

4.
Samodestruktivna vedenja v povezavi z razvojem navezanosti pri osnovnošolcih
Špela Štusej, 2018, magistrsko delo

Opis: V magistrski nalogi smo uvodoma teoretično predstavili socialni in čustveni razvoj osnovnošolcev, samodestruktivna vedenja in razvoj navezanosti. Izpostavili smo razlike razvoja v srednjem in poznem otroštvu. V nadaljevanju smo predstavili vrste samodestruktivnih vedenj, vzroke za njihov nastanek, psihološka ozadja in soočanje z njimi. Spoznamo ugotovitve različnih avtorjev. Sledi predstavitev razvoja navezanosti. Opisali smo štiri sloge navezanosti: varnost, upiranje, izogibanje in dezorganiziranost. Predstavili smo povezavo med samodestruktivnimi vedenji in razvojem navezanosti. Opisali smo rezultate nekaterih že opravljenih raziskav. V empiričnem delu magistrske naloge smo raziskovali pojav samodestruktivnega vedenja pri osnovnošolcih in ugotavljali, ali so povezana z razvojem navezanosti. Zanimalo nas je tudi, kateri slog navezanosti na starše je pri osnovnošolcih najpogostejši. Podatke, potrebne za raziskavo, smo pridobili s pomočjo anketnih vprašalnikov, ki smo jih razdelili učencem 5. in 9. razredov treh osnovnih šol. Ugotovili smo, da se pri osnovnošolcih pojavljajo samodestruktivna vedenja, predstavili smo najpogostejša. Glede na ugotovitev, da so samodestruktivna vedenja povezana z navezanostjo, smo predstavili tudi sloge navezanosti otrok na starše, ki so razvidni iz raziskave. Z rezultati raziskave te magistrske naloge želimo vse, ki vzgajajo in izobražujejo, spomniti, kako občuten vpliv imajo na ravnanje in vedenje otrok, kako pozorni morajo biti v odnosu z njimi, saj lahko na ta način preprečijo nastanek njihovih škodljivih vedenj.
Ključne besede: čustveni in socialni razvoj, samodestruktivna vedenja, razvoj navezanosti, osnovnošolski otroci, starši
Objavljeno: 04.12.2018; Ogledov: 330; Prenosov: 19
.pdf Celotno besedilo (1,71 MB)

Iskanje izvedeno v 0.13 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici