| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 22
Na začetekNa prejšnjo stran123Na naslednjo stranNa konec
1.
PRIPRAVA IN IZVEDBA PLANINSKEGA TABORA ZA OSNOVNOŠOLCE
Doroteja Bokavšek, 2010, diplomsko delo

Opis: Namen tega diplomskega dela je opis priprave in izvedbe plninskega tabora v sredogorju za osnovnošolce na praktičnem primeru. V teoretičnem delu diplomskega dela smo strnili teoretična izhodišča, ki jih najdemo v različni literaturi in podrobneje predstavili pripravo in izvedbo planinskega tabora. V praktičnem delu diplomskega dela smo opisali pripravo in izvedbo 6-dnevnega planinskega tabora za osnovnošolce na Koči na Planini pri Jezeru, ki temelji na teoretičnih izhodiščih. V empiričnem delu smo ugotavljali, ali so bili udeleženci zadovoljni z izvedenim programom tabora in z vodstvom, kiga je ozvedlo na že omenjeni lokaciji. Prav tako nas je zanimalo, če so otroci že bili kdaj pred tem na planinskem taboru in če bi se želeli vrniti. Rezultati kažejo, da je večina otrok že bila na planinskem taboru in da se prav vsi želijo vrniti, da so z izbranim programom bili zadovoljni, kot tudi z vodstvom, ki ga je izvedlo na izbrani lokaciji.
Ključne besede: planinski tabor, priprava, izvedba, gore, pohodništvo, osnovnošolci, šola v naravi, izobraževanje, vzgajanje, športne aktivnosti, družabnost.
Objavljeno: 07.07.2010; Ogledov: 1284; Prenosov: 137
.pdf Celotno besedilo (39,07 MB)

2.
PREŽIVLJANJE PROSTEGA ČASA PRI RAZLIČNIH GENERACIJAH OSNOVNOŠOLCEV
Špela Prah, 2011, diplomsko delo

Opis: Prosti čas je zelo pomembno življenjsko področje, saj vpliva na osebni razvoj, socializacijo, ustvarjalnost, nudi nam sprostitev ter nam daje nove moči za nadaljnje vsakodnevne obveznosti. Vse to in še več so razlogi, da ga izkoristimo čim bolj kakovostno. V teoretičnem delu diplomskega dela predstavljamo različne načine preživljanja prostega časa, kaj je njegov pomen in kako ga kakovostno izkoristiti. Opisana so načela, dejavniki ter interesi izkoriščanja prostega časa. Posebno poglavje je namenjeno tudi igri, kot pomembnemu dejavniku preživljanja prostega časa. Predstavili smo njen nastanek in pomen, vrste otroške igre ter kako lahko mi, odrasli, vplivamo na otrokovo igro. Govorimo o športu, o njegovi koristi in kaj bi morali storiti oziroma spremeniti, da bi bili otroci bolj telesno aktivni. Izpostavili smo tudi vlogo medijev in tehnologije (televizija, računalnik, svetovni splet itd.). Pri tem smo opozorili na nevarnosti, ki pretijo otrokom, na odgovornost starševske kontrole ter negativne posledice pretirane uporabe le-tega pri otrocih. V empiričnem delu smo s pomočjo anketnih vprašalnikov raziskali, kakšen pomen dajejo prostemu času današnji otroci, koliko prostega časa sploh imajo in s čim se najraje ukvarjajo. Vzporedno s tem smo anketirali še starejše generacije. Rezultati so pokazali, da so današnji osnovnošolci veliko bolj obremenjeni, kot so bili le-ti leta nazaj. Primanjkuje jim prostega časa, kar je posledica prenatrpanega urnika v šolah ter preveč izvenšolskih dejavnosti. Do velikih razlik prihaja tudi pri načinih preživljanja prostega časa, saj se današnji otroci preveč poslužujejo računalnika, televizije oziroma tehnologije nasploh, za razliko od starejših generacij v njihovih letih, ki so svoj prosti čas bolj posvečali športu, igri ter naravi.
Ključne besede: prosti čas, osnovnošolci, dvoje različnih generacij odraslih ljudi
Objavljeno: 07.11.2011; Ogledov: 2602; Prenosov: 370
.pdf Celotno besedilo (747,12 KB)

3.
Potencialne grožnje rabe mobilnih naprav pri osnovnošolcih
Blaž Golc, 2015, diplomsko delo

Opis: Mobilne naprave so postale nepogrešljiv del našega življenja, omgočajo nam enostavno komunikacijo ter nam popestrijo prosti čas. A njihova uporaba ne pride brez nevarnosti. Te so obrovnavane kot mobilne grožnje, ki jim je namenjen velik del diplomske naloge. Če želimo popolno informacijsko varnost, moramo vanjo vključiti vse aspekte mobilnih groženj. Nevarnost nam preti ob vsakem koraku uporabe mobilnih naprav. S povezovanjem na nezaščitena omrežja nam lahko nepridipravi poslušajo, pregledujejo in nadzorujejo omrežje, z namenom pridobitve informacij. Tudi povezovanje preko zaščitenih omrežij ni brez nevarnosti. Na spletu si lahko mobilno napravo okužimo z razno zlonamerno programsko opremo, kot naprimer: Adware, Spyware, Malware ipd. Mogoče nas nepridipravi prelisičijo s spletnim ribarjenjem ali pa skeniramo okuženo QR kodo. Ob vseh teh potencialnih mobilni grožnjah je zelo pomembno, da jih poznamo in da vemo kako se pred njimi zaščititi. V prvem delu, teoretičnem delu diplomske naloge, so opisane potencialne mobilne grožnje. Razdeljene so na spletne grožnje, omrežne grožnje, odtujitev naprave in grožnje, ki temeljijo na aplikacijah. V drugem delu so opisani ukrepi in nasveti za boj proti potencialnim mobilnim grožnjam. V raziskovalnem delu diplomskega dela najdemo razpravo in interpretacijo rezultatov raziskave o potencialnih grožnjah rabe mobilnih naprav pri osnovnošolcih. Z raziskavo smo ugotavljali, ali se osnovnošolci zavedajo potencialnih mobilnih groženj in ali poznajo ukrepe za njihovo preprečitev. Ugotavljali smo tudi, kako in za kaj uporabljajo svoje mobilne naprave, katere varnostne ukrepe uporabljajo in kje se seznanjajo o varni rabi mobilnih naprav.
Ključne besede: informacijska varnost, mobilne naprave, grožnje, preprečevanje, zaščita, varnostni ukrepi, raziskave, osnovnošolci, diplomske naloge
Objavljeno: 21.10.2015; Ogledov: 715; Prenosov: 104
.pdf Celotno besedilo (545,95 KB)

4.
Energijske pijače med osnovnošolci: uživanje in osveščenost o neželenih učinkih
Petya Prodanova, 2019, magistrsko delo

Opis: Energijske pijače so na voljo v več kot 140 državah po svetu in polovico potrošnikov teh pijač predstavljajo otroci in mladostniki. Magistrska naloga preučuje pogostost uživanja energijskih pijač z visoko vsebnostjo kofeina med osnovnošolci, razloge za njihovo uživanje ter osveščenost osnovnošolcev o neželenih učinkih teh pijač na zdravje. Raziskava obsega anonimno anketiranje osnovnošolcev v starosti 11-14 let v letu 2018, v skupnem številu 141 učencev na dveh osnovnih šolah (mestni in podeželski) v Sloveniji. Rezultati raziskave so pokazali, da je 63 % anketirancev poskusilo energijsko pijačo, vsak peti osnovnošolec (20 % od vseh anketirancev) uživa eno pločevinko 250 ml energijske pijače dnevno, 4 % anketirancev poroča, da so zaužili energijsko pijačo v zadnjih 24 urah, 11 % pa v zadnjih 7 dneh. Uživanje več kot ene 500 ml pločevinke, ki presega največji priporočljivi vnos za zdrave, odrasle osebe, smo ugotovili pri 1 % anketirancev. 67 % anketirancev ne ve, da energijske pijače vsebujejo kofein. Več kot 90 % osnovnošolcev se zaveda, da so energijske pijače zdravju škodljive, le tretjina pa jih je označila, da so prebrali deklaracijo na energijski pijači. Uporabili smo test Hi-kvadrat za ugotavljanje povezanosti dveh spremenljivk in Spearmanov koeficient korelacije rangov, za ugotavljanje stopnje monotone povezanosti izbranih spremenljivk. Raziskava opozarja na problem prekomernega uživanja energijskih pijač med osnovnošolci. Kaže tudi na potrebo po izobraževalnih programih o energijskih pijačah in njihovem vplivu na zdravje. Izobraževalni programi bi bili potrebni za večjo osveščenost v skupnosti ter za morebitne nove zakonske okvire glede omejitev uživanja energijskih pijač med otroki in mladostniki.
Ključne besede: energijske pijače, osnovnošolci, kofein, neželeni učinki, osveščenost
Objavljeno: 15.07.2019; Ogledov: 230; Prenosov: 30
.pdf Celotno besedilo (1,41 MB)

5.
PRIMERJAVA UČNE MOTIVIRANOSTI OSNOVNOŠOLSKIH OTROK V SLOVENIJI IN NA PORTUGALSKEM
Saša Gajer, 2012, diplomsko delo

Opis: V diplomski nalogi je predstavljena tematika učne motivacije, vzroki zanjo, njene različne opredelitve, vrste, sestavine, vpliv na učenje ter nekaj načinov, kako lahko le-to spodbudimo. Poglavitni namen diplomske naloge je primerjava učne motiviranosti otrok v dveh povsem različnih si državah, Sloveniji in Portugalski, ter ugotavljanje razlik glede na spol. Raziskava je bila izvedena na vzorcu 400 osnovnošolcev, od tega 280 slovenskih ter 120 portugalskih učencev 4. ter 5. razreda. Uporabljen je bil Vprašalnik učne motivacije za učence osnovnih šol dr. Mojce Juriševič (2005). Med učenci obeh držav so se razlike pojavile glede zainteresiranosti za šolo ter učne samopodobe, medtem ko so se med spoloma le-te pokazale samo pri zainteresiranosti učencev za učenje ter šolo nasploh, saj je deklic z večjim interesom v povprečju več kot dečkov. Tudi analiza na področju učnih ciljev je pripeljala do nekaj pomembnih ugotovitev, saj je cilj pridobitve znanja bolj razširjen med deklicami kot med dečki, medtem ko je drugim bolj blizu cilj izogibanja učenju. Medtem ko so portugalski osnovnošolci izstopali pri ciljih izogibanja neuspehu, ustvarjanja vtisa na ostale ter tekmovalnosti z drugimi, pa so cilji dosege uspeha, pridobitve znanja ter izogibanja učenju tako med njimi kot slovenskimi vrstniki razširjeni v približno enako veliki meri. Pri vzrokih uspeha, ki vključujejo sposobnost, trud ter srečo, med učenci obeh držav ni bilo večjih razlik, se je pa le-ta pojavila pri trditvah, ki se navezujejo na neznan vzrok uspeha. Portugalskih učencev, ki vzroka svojega uspeha pogosto ne poznajo, je namreč več kot slovenskih vrstnikov. Medtem ko portugalski učenci vzrok svojega neuspeha pogosto pripisujejo lastni nesposobnosti oziroma vzroka sploh ne poznajo, pa slovenski učenci menijo, da je vzrok neuspeha pogosto premalo vloženega truda.
Ključne besede: učna motivacija, učenci, osnovnošolci, Slovenija, Portugalska
Objavljeno: 08.10.2012; Ogledov: 1246; Prenosov: 152
.pdf Celotno besedilo (1,97 MB)

6.
POMEN DELAVNIC OBLIKOVANJE OSEBNOSTI ŠOLARJA V OSNOVNI ŠOLI
Nataša Pleteršnik, 2013, diplomsko delo

Opis: Namen diplomske naloge je bil predstaviti prvi sklop delavnic (ozaveščanje) programa »oblikovanje osebnosti šolarja« in njen učinek na učence osnovne šole. Raziskovalni vzorec je zajemal 18 učencev 5. razreda Osnovne šole Jurija Dalmatina Krško, ki so bili vključeni v 10 izkustvenih delavnic. Pri tem smo uporabili kvalitativno tehniko – nestrukturirano opazovanje delavnic in jih ob koncu opisali ter navedli odzive učencev. V raziskavi je sodelovalo tudi 31 mentorjev, ki so delavnice istočasno izvajali drugod po Sloveniji. Uporabili smo spletni anketni vprašalnik odprtega tipa, ki so ga rešili mentorji delavnic. Na osnovi pridobljenih rezultatov z anketo in izvedenimi delavnicami smo ugotovili, da so delavnice učinkovite in imajo pozitiven učinek na učence osnovne šole. Izkazalo se je, da so sedaj učenci: - sposobni boljšega prepoznavanja in upoštevanja svojih dolžnosti in pravic v učnem okolju; - so med šolskimi aktivnostmi bolj skoncentrirani; - so sposobni boljšega prepoznavanja in reguliranja načinov lastnega telesnega odzivanja na izzive iz okolja; - so sposobni uspešneje obvladovati stresne šolske situacije; - so sposobni uspešneje obvladovati lastno govorico telesa in so pozorni na govorico telesa drugih; - so pri učenju sposobni uporabljati celostni pristop in pri tem različne zaznavne kanale; - so sposobni bolje prepoznavati in izražati svoja čustva pri učenju v učnem okolju; - so sposobni boljšega zavedanja in prepoznavanja lastnih odporov pri učenju in znajo ob tem ukrepati; - znajo bolje prepoznati lastne in vedenjske vzorce drugih; - so sposobni boljšega samoobvladovanja pri učnih aktivnostih.
Ključne besede: gestalt, projekt Oblikovanje osebnosti šolarja, osnovnošolci, ozaveščenost, delavnice
Objavljeno: 18.02.2013; Ogledov: 1014; Prenosov: 136
.pdf Celotno besedilo (2,28 MB)

7.
ANALIZA PREHRANJEVALNIH NAVAD IN OZAVEŠČENOST OSNOVNOŠOLCEV O ZDRAVEM NAČINU PREHRANJEVANJA
Ivana Vukovski, 2013, magistrsko delo

Opis: Eden najpreprostejših in hkrati najučinkovitejših načinov, s katerimi je mogoče vplivati na zdravje, je naš način prehranjevanja oziroma kvaliteta hrane, ki jo uživamo. Cilj raziskave je bil ugotoviti, ali so mladostniki dovolj seznanjeni in koliko vedo o pomenu pravilnega prehranjevanja, hkrati pa tudi ugotoviti razliko seznanjenosti o pravilnem prehranjevanju med 5. in 8. razredi osnovnih šol. V raziskovalnem vzorcu je bilo zajetih skupaj 398 učencev različnega spola iz 10 osnovnih šol v Mariboru, od tega je bilo 206 učencev iz 5. razredov in 192 učencev iz 8. razredov. Večina anketiranih osnovnošolcev meni, da prehrana vpliva na zdravje. Izsledki raziskave so pokazali, da večji odstotek petošolcev kot osmošolcev redno zajtrkuje, prav tako so učenci 5. razredov bolj zadovoljni s kosilom in količinsko dobljeno hrano kot učenci 8. razredov. Izsledki raziskave kažejo, da je ozaveščenost o pomembnosti pregledovanja označb na živilih večja pri petošolcih kot pri osmošolcih. Osnovnošolci menijo, da so aditivi, holesterol in barvila nevarni dodatki v prehrani, medtem ko so zanje sol, rastlinska in živalska maščoba nenevarni.
Ključne besede: prehranjevalne navade, osnovnošolci, šolska prehrana, varnost hrane
Objavljeno: 15.10.2013; Ogledov: 1746; Prenosov: 280
.pdf Celotno besedilo (1,65 MB)

8.
VPLIV SOCIALNO EKONOMSKIH DETERMINANT ZDRAVJA NA UŽIVANJE SADJA IN ZELENJAVE PRI OSNOVNOŠOLCIH V POMURSKI REGIJI
Nataša Veren Horvat, 2013, magistrsko delo

Opis: V magistrski nalogi je predstavljen vpliv socialno ekonomskih determinant zdravja na uživanje sadja in zelenjave pri osnovnošolcih v pomurski regiji. Predstavljen je vpliv izobrazbe, zaposlitve in dohodka staršev v povezavi z uživanjem sadja in zelenjave pri 11-letnikih v pomurski regiji. Metodologija raziskovanja. Uporabljena je kvantitativna metoda dela. Raziskovalni inštrumenti so anketni vprašalniki za vodstva šol, starše in otroke. Vprašalniki vsebujejo kombinirane tipe vprašanj za vodstvo šol in za otroke. Vključujejo metodo jedilnika prejšnjega dne ter metodo pogostosti uživanja posameznih živil. Rezultati. Analiza anket je pokazala, da osnovnošolci v povprečju zaužijejo 3 enote sadja dnevno, kar pomeni, da s tem zadovoljujejo prehranskim določilom glede količine zaužitega sadja (priporočilo za dnevni vnos za sadje je 160 gramov na dan). V primeru zelenjave pa ugotovimo, da otroci zaužijejo v povprečju dobri 2 enoti zelenjave dnevno. Glede na priporočila (240 gramov zelenjave na dan) bi morali zaužiti vsaj 4, zato lahko rečemo, da ne izpolnjujejo prehranskih določil glede uživanja zelenjave. Iz rezultatov lahko sklepamo, da otroci staršev, ki imajo vsaj višjo stopnjo izobrazbe, zaužijejo nekoliko več sadja in zelenjave (povprečno 478,6 gramov na dan), v primerjavi z otroki, ki imajo nižje izobražene starše (povprečno 418,6 gramov na dan). Izkazalo se je, da zaužijejo otroci staršev, ki so brezposelni, celo nekoliko več sadja in zelenjave (povprečno 458 gramov na dan) v primerjavi z otroki, ki imajo zaposlene starše (povprečno 435 gramov na dan). Otroci staršev, ki so po poklicu samozaposleni, partnerji, solastniki oziroma lastniki podjetij in intelektualni delavci, zaužijejo v povprečju manj sadja, zelenjave in juh (399 gramov na dan) kot otroci staršev, ki so kvalificirani/nekvalificirani delavci in gospodinje (445 gramov na dan). Sklep. Rezultati so pomembni kot nova spoznanja in temelj za zdravstveno vzgojno delo za povečano uživanje sadja in zelenjave pri preventivnem delu s šolarji.
Ključne besede: osnovnošolci, pomurska regija, sadje in zelenjava, socialno ekonomske determinante
Objavljeno: 30.05.2013; Ogledov: 1180; Prenosov: 135
.pdf Celotno besedilo (1,80 MB)

9.
PLANINARJENJE IN PLEZANJE MED OSNOVNOŠOLSKIMI GLUHIMI IN NAGLUŠNIMI OTROCI V SLOVENIJI
Uršula Ramšak, 2014, diplomsko delo

Opis: V teoretičnem delu sem izpostavila pojma planinarjenje in plezanje. Želela sem ugotoviti, kakšne so možnosti za planinarjenje za osebe s posebnimi potrebami.
Ključne besede: planinarjenje, plezanje, gluhi in naglušni osnovnošolci, planinski krožek
Objavljeno: 15.07.2014; Ogledov: 691; Prenosov: 75 
(1 glas)
.pdf Celotno besedilo (1,03 MB)

10.
BRALNE NAVADE OSNOVNOŠOLCEV TRETJEGA TRILETJA V OBČINI MURSKA SOBOTA
Katja Gomboc, 2014, magistrsko delo

Opis: Magistrsko delo obravnava področje bralnih navad osnovnošolcev tretjega triletja v občini Murska Sobota. Glavni namen je bil, ugotoviti odnos osnovnošolcev do branja, kako radi berejo in njihovo pogostost branja, po kateri tematiki najraje posegajo in kaj vpliva na izbor knjig, kakšna je motivacija za branje osnovnošolcev, kako pogosto so osnovnošolci sodelovali pri Bralni znački, pogostost branja med šolskim letom in v letnih počitnicah, kje si izposojajo knjige, ali so že slišali za e-knjige in kakšno je njihovo mnenje o branju. V sklopu teoretičnega dela sta opredeljena osnovna termina branje in bralna pismenost. V nadaljevanju sledi teoretična predstavitev razvoja bralnih sposobnosti, delitve in vrst branja, spodbujanja in motiviranja branja, vloge in pomena branja in bralne pismenosti v življenju posameznika ter bralne kulture. Predstavljene so tudi dosedanje empirične raziskave o branju in bralnih navadah. V empiričnem delu pa so predstavljeni rezultati izvedene raziskave, v kateri je sodelovalo 327 osnovnošolcev tretjega triletja iz osnovnih šol v občini Murska Sobota. Rezultati raziskave kažejo, da osnovnošolci v branju vidijo koristno in poučno stvar, branje jih sprošča in zabava ter se jim zdi zanimivo. Najpogosteje se o branju pogovarjajo s prijatelji in sošolci in so za branje predvsem notranje motivirani. Najraje in tudi najpogosteje berejo mladinske revije, njihov odnos do branja pa je v največji meri odvisen od tega, kaj berejo. Možnosti za izboljšanje bralnih navad osnovnošolcev so predvsem v tem, da bi bilo potrebno spodbujati pogostejše branje leposlovja, branje med šolski letom in še posebej med letnimi počitnicami ter pogostejše sodelovanje pri Bralni znački.
Ključne besede: Osnovnošolci, bralne navade, branje, odnos do branja, pomen branja, bralna kultura.
Objavljeno: 07.10.2014; Ogledov: 1563; Prenosov: 174
.pdf Celotno besedilo (1,86 MB)

Iskanje izvedeno v 0.31 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici