SLO | ENG

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 11
Na začetekNa prejšnjo stran12Na naslednjo stranNa konec
1.
PRIDOBIVANJE LASTNIH DELNIC PREKO TRETJIH OSEB
Helena Brandner, 2011, magistrsko delo

Opis: Povzetek V magistrski nalogi avtorica na osnovi zgodovinske, primerjalne in ekonomske analize preverja znana dejstva o pridobivanju lastnih delnic preko tretjih oseb, da bi lahko potrdila tiste resnice, ki iz teh dejstev izhajajo. Skozi zgodovinske razloge pojasni restriktivnost politike kontinentalne Evrope ko gre za nakup lastnih delnic v primerjavi z anglosaksonskimi državami. Na podlagi obsežne primerjalne analize pravnih instrumentov, ki so vključeni v pravni posel pridobivanja lastnih delnic preko tretjih oseb je ugotovljeno, da je operacija podvržena zavzetemu pravnemu urejanju. Čeprav je pravni posel dopusten, je senca izigravanja vedno bolj prisotna. Pridobitev lastnih delnic preko tretjih oseb odpira vprašanja varovanja osnovnih postulatov gospodarske družbe. Skozi primerjavo anglosaksonskega dojemanja vloge kapitala in varovanja upnikov je narejena primerjava na nemški AktG, katerega povzema tudi Evropska Unija in analogno na slovenski ZGD-1. Avtorica ugotavlja, da so osnova za izigravanje ohlapna zakonodaja v odnosih med povezanimi družbami. Predstavljeni so določeni konflikti in prepovedi pridobivanja, ter njihova pravna ureditev. Obdelana je tudi odgovornost v primeru kršitev. S pomočjo ekonomske analize poskuša avtorica pojasniti učinek liberalizacije Druge direktive 77/91/EGS, ki je nastala kot odgovor na globalizacijo svetovnega gospodarstva in integracijo finančnih trgov v slovenskem finančnem prostoru. Skladno z ugotovitvami avtorica v zaključku naloge podaja rezultate analize problema in ugotavlja, da bi večja občutljivost udeležencev finančnih trgov v prihodnje lahko preprečila ciljno zlorabo inštrumenta odkupa lastnih delnic preko tretjih oseb.
Ključne besede: osnovni kapital, varovanje upnikov in delničarjev, ZGD-1, ZTFI, ZPDO, AktG, Druga direktiva 77/91/EGS, Direktiva 2006/68/ES, motivi in riziki pridobivanja lastnih delnic, izigravanje, lastne delnice, členi od 247. - 251 ZGD-1, pridobivanje lastnih delnic preko tretjih oseb, povezane družbe, odvisne družbe, družbe v večinski lasti, medsebojno odvisne družbe.
Objavljeno: 24.03.2011; Ogledov: 2219; Prenosov: 476
.pdf Polno besedilo (1,54 MB)

2.
PREOBLIKOVANJE SAMOSTOJNEGA PODJETNIKA V DRUŽBO Z OMEJENO ODGOVORNOSTJO
Mihaela Rajzman, 2011, magistrsko delo

Opis: Do uveljavitve Zakona o gospodarskih družbah-1 (ZGD-1) je bilo mogoče statusno preoblikovanje samostojnega podjetnika izpeljati le tako, da je njegova pravnoorganizacijska oblika prenehala, podjetniško organizirano premoženje v obliki stvarnega vložka pa se je preneslo v premoženje nove ali prevzemne kapitalske družbe kot pridobitelja, v zameno za pridobitev deležev v pridobitelju. ZGD-1 za statusno preoblikovanje samostojnega podjetnika predpisuje poenostavljena pravila z možnostjo spreminjanja pravne pripadnosti podjetniško organiziranega premoženja po poti univerzalnega pravnega nasledstva. Prav slednje pa statusno preoblikovanje samostojnih podjetnikov izenačuje z drugimi pojavnimi oblikami statusnih preoblikovanj, ki se povezujejo s prenašanjem premoženja, pravic in obveznosti in ga uvršča v okvir materialnih statusnih preoblikovanj. Navezujoč se na statusne rešitve v ZGD-1, se je prilagodila tudi davčna zakonodaja, ki je uzakonila pravila davčno nevtralnega prenosa ob pogoju preoblikovanja ali delnega preoblikovanja samostojnega podjetnika v družbo po določilih ZGD-1.
Ključne besede: statusno preoblikovanje (izčlenitev), samostojni podjetnik, družba z omejeno odgovornostjo, gospodarska pobuda, osnovni kapital, podjetje, univerzalno pravno nasledstvo, obdavčitev, sklep podjetnika o preoblikovanju, pogodba o prenosu podjetja
Objavljeno: 21.03.2012; Ogledov: 2159; Prenosov: 473
.pdf Polno besedilo (1,31 MB)

3.
PRAVNA ANALIZA UČINKOV MENEDŽERSKEGA PREVZEMA DRUŽBE MERKUR, D. D. NA LASTNIŠKO STRUKTURO MED DRUŽBO MERKUR, D.D. IN PERUTNINO PTUJ, D.D.
Niko Geder, 2012, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo z naslovom pravna analiza učinkov menedžerskega prevzema družbe Merkur, d.d. na lastniško strukturo med družbo Merkur, d.d. in Perutnino Ptuj, d.d. seznanja bralca s prevzemno problematiko, ki je vedno bolj aktualna pri nas. V prvem poglavju diplomskega dela je podrobneje opredeljen specifični prevzemni postopek delniške družbe z odkupom delnic, ter opisani pravni učinki, ki jih povzroči ta vrsta prevzemnega postopka. Prav tako je opisana primerjava med slovensko in ameriško pravno zakonodajo, ki je začetnica te vrste prevzemnega postopka. Temelj diplomskega dela je predstavljen v drugem poglavju, kjer je na konkretnem primeru prikazan prevzemni postopek družbe Merkur, d.d., ter pravni učinki, ki jih povzroči na lastniško prepletenost med njo in Perutnino Ptuj, d.d.. Podana je tudi kritična opredelitev ustreznosti poslovanja na podlagi pozitivne slovenske zakonodaje. V zadnjem poglavju je opisana prisilna poravnava, kot posledica neuspešnega prevzemnega postopka, ter njen vpliv na lastniško strukturo obeh delniških družb.
Ključne besede: Prevzemni postopek, menedžerski odkup, prevzem z vzvodom, delniška družba, Merkur, d.d., Perutnina Ptuj, d.d., delnice, ZPre -1, osnovni kapital, prisilna poravnava
Objavljeno: 07.06.2012; Ogledov: 1302; Prenosov: 217
.pdf Polno besedilo (567,99 KB)

4.
IZKLJUČITEV DRUŽBENIKA IZ DRUŽBE Z OMEJENO ODGOVORNOSTJO
Maja Kolar, 2012, diplomsko delo

Opis: Temeljna značilnost družb z omejeno odgovornostjo je, da njeni družbeniki za obveznosti, ki jih ustvari družba z nastopanjem v pravnem prometu, ne odgovarjajo. Zato je prav pri kapitalskih gospodarskih družbah, zaradi izključitve osebne odgovornosti družbenikov, toliko bolj pomembno, da so osnovni vložki in s tem osnovni kapital družbe v celoti vplačani. Družbenik obveznosti vplačila osnovnega vložka ne more biti oproščen, neplačilo pa je tudi ustrezno sankcionirano. Zakon kot najtežjo sankcijo za neplačilo oziroma plačilo v zamudi predpisuje možnost izključitve družbenika v kaducitetnem postopku. Naš zakon pa instituta izključitve ne pozna zgolj v povezavi z neplačilom osnovnega vložka, temveč omogoča tudi izključitev družbenika iz utemeljenih razlogov. Čeprav je družbeno razmerje načeloma trajne narave, družbeniki niso dolžni trpeti družbenika, ki onemogoča uresničevanje skupnih ciljev ali s svojim ravnanjem škoduje družbi. Zato sme vsak družbenik, ne glede na določila družbene pogodbe, zahtevati, da se drug družbenik iz družbe izključi, če obstajajo za to utemeljeni razlogi. Primerljivo ureditev izključitve družbenika iz družbe z omejeno odgovornostjo pozna tudi nemško pravo. Diplomsko delo se osredotoča na predstavitev obeh vrst izključitev z vidika Zakona o gospodarski družbah (ZGD-1): razlogov za izključitev, pogojev, ki morajo biti ob tem izpolnjeni, posledic, ki nastanejo s prenehanjem članstva posameznega družbenika, ter obveznosti preostalih družbenikov, da »sanirajo« nastalo situacijo. Ureditvi obeh institutov sta primerjani tudi z nemškim pravom.
Ključne besede: družba z omejeno odgovornostjo, osnovni vložek, osnovni kapital, kaducitetni postopek, izključitev iz utemeljenih razlogov.
Objavljeno: 11.01.2013; Ogledov: 2395; Prenosov: 844
.pdf Polno besedilo (443,51 KB)

5.
KADUCITETA V DELNIŠKI DRUŽBI
Primož Novak, 2013, diplomsko delo

Opis: Delničarji imajo kot družbeniki delniške družbe le eno glavno obveznost, tj. plačilo osnovnega vložka. Sankcije za neizpolnitev te glavne obveznosti so predvidene v Zakonu o gospodarskih družbah (v nadaljevanju ZGD-1). V sledečem diplomskem delu je poleg ostalih sankcij podrobneje obravnavan institut kaducitete (izključitev družbenika iz družbe zaradi nepravočasnega plačila osnovnega vložka), ki je najtežja sankcija, ki lahko prizadene družbenika. Bistven namen tega instituta je zagotoviti dejansko vplačilo vložkov. V uvodu so opredeljeni problem, namen in cilj diplomskega dela, ki se nanašajo na predstavitev sankcij, ki jih ima na voljo družba zoper delničarja. V nalogi sem ureditev instituta kaducitete v delniškem pravu primerjal z ureditvijo kaducitete v družbi z omejeno odgovornostjo ter z nemškim delniškim pravom. V prvih poglavjih je predstavljena delniška družba ter institut osnovnega kapitala, ki se v veliki meri povezuje z institutom kaducitete. Predstavil sem še pomembna načela, ki snujejo okvir izključitvenega postopka. V nadaljnjih poglavjih je podrobneje obravnavan sam kaducitetni postopek v delniški družbi v primerjalnopravnem vidiku z ostalimi kaducitetnimi postopki. Zaključek je namenjen sklepnemu razglabljanju o problemu, ki je predstavljen v uvodu.
Ključne besede: Delniška družba, delničar, sankcije, kaduciteta, kaducitetni postopek, delnica, osnovni kapital, družba z omejeno odgovornostjo, Zakon o gospodarskih družbah, Aktiengesetz.
Objavljeno: 13.01.2014; Ogledov: 826; Prenosov: 244
.pdf Polno besedilo (222,35 KB)

6.
DAVČNI UČINKI SPREMEMB VIŠINE OSNOVNEGA KAPITALA V DRUŽBI Z OMEJENO ODGOVORNOSTJO Z VIDIKA DRUŽBENIKOV DRUŽBE
Maja Stepišnik, 2014, magistrsko delo

Opis: V magistrski nalogi smo predstavili problematiko sprememb osnovnega kapitala v družbi z omejeno odgovornostjo z davčnopravnega in korporacijskopravnega vidika. Gre za kompleksno prepletanje davčne zakonodaje s korporacijskim pravom. Podrobno smo proučili davčne učinke različnih vrst sprememb osnovnega kapitala družbe in pri tem ločeno predstavili davčne učinke z vidika družbenikov, ki so fizične osebe, in davčne učinke z vidika družbenikov, ki so pravne osebe. Davčni učinki z vidika družbenikov se prvotno nanašajo na povečanje osnovnega kapitala (efektivno in nominalno), v nadaljevanju pa na področje zmanjšanja osnovnega kapitala (efektivnega, nominalnega in osnovnega kapitala z umikom poslovnega deleža). Pri prvi obravnavani problematiki smo želeli poudariti, da davčna zakonodaja nominalno povečanje osnovnega kapitala obravnava v nasprotju z določbami Zakona o gospodarskih družbah. Upošteva se namreč, da družbenik pri nominalnem povečanju osnovnega kapitala prejme nov poslovni delež. V skladu z Zakonom o gospodarskih družbah družbenik ne pridobi novega poslovnega deleža, temveč gre pri tej obliki spremembe osnovnega kapitala zgolj za spremembe abstraktnih korporacijskopravnih kategorij (osnovnega vložka) z namenom, da se ohranja proporcionalni lastniški interes v družbi. Samo dejstvo, da je družba povečala osnovni kapital iz sredstev družbe, ne vpliva na knjigovodsko vrednost poslovnega deleža, niti ne na njegovo tržno vrednost. Ko družba poveča osnovni kapital iz sredstev družbe, se določi, da ima večji nominalni znesek osnovnega kapitala. S takšnim načinom povečanja osnovnega kapitala družbe imajo družbeniki manjšo možnost izplačil iz družbe, upniki pa imajo večje jamstvo. Na osnovi pravkar navedenih sklepnih ugotovitev predlagamo upoštevanje posebnosti nominalnega povečanja osnovnega kapitala s strani davčne zakonodaje in primarno upoštevanje določb Zakona o gospodarskih družbah, kjer se za odločitev, ali gre za davčno obveznost ali ne, upošteva meritev učinkov nominalnega povečanja osnovnega kapitala v prihodnosti. V magistrski nalogi je nadalje predstavljena davčnopravna problematika financiranja družb z omejeno odgovornostjo z vidika družbenikov, pri čemer so izpostavljeni davčni učinki naknadnih vplačil z vidika družbenikov in z vidika družbe. Pri ugotavljanju davčno optimalnega načina financiranja družbe z omejeno odgovornostjo smo ugotovili, da je z vidika optimiranja davčne obremenitve dolžniško financiranje prednostni način financiranja, saj si podjetje na podlagi dolžniškega financiranja ustvarja davčni ščit. Podjetja, ki se financirajo z dolžniškim kapitalom, imajo tako manjšo davčno osnovo, višje davčne prihranke (ki se lahko namenijo za nadaljnje investiranje, izplačila družbenikom itd.), nižje stroške povprečnega stroška kapitala in večjo tržno vrednost podjetja.
Ključne besede: osnovni kapital, povečanje osnovnega kapitala, zmanjšanje osnovnega kapitala, spremembe osnovnega kapitala, družba z omejeno odgovornostjo, Zakonom o gospodarskih družbah, davčnopravna problematika financiranja družb z omejeno odgovornostjo, davčna zakonodaja, optimalno financiranje.
Objavljeno: 28.05.2014; Ogledov: 1982; Prenosov: 885
.pdf Polno besedilo (1,66 MB)

7.
VARSTVO DELNIČARJEV IN UPNIKOV PRI SPREMEMBAH OSNOVNEGA KAPITALA DELNIŠKE DRUŽBE
Gregor Drnovšek, 2015, doktorska disertacija

Opis: V premoženje družbe se stekajo denar in raznovrstne premoženjske pravice, katerih bistvena značilnost je, da jih je mogoče gospodarsko (ekonomsko) ovrednotiti in njihovo vrednost izraziti v denarju. Tem na drugi strani prikaza finančnega stanja družbe (bilance stanja) stoji nasproti v sumiranih zneskih prikazana dodelitev tega premoženja oziroma njegove vrednosti posameznim njegovim virom. Med dolgoročne vire financiranja lahko v grobem uvrstimo lastni kapital, kot lastni vir financiranja, in (primerni) tuji kapital, med katerega sodijo obveznosti. Med tema dvema je prvi posebej dragocen, saj ni zvezan z nobenim časovnim kriterijem, medtem ko bo morala družba svoje obveznosti nekoč izpolniti s svojim premoženjem. Lastni kapital sestavljajo predvsem tisti kapital (tiste vrednosti premoženja), ki so ga delničarji prispevali kot vložek v družbo, in kapital, ki ga je družba sama prigospodarila (dobiček). Vložki, ki za delničarje pomenijo sodelovanje v podjetniškem podvigu na tvegani podlagi, gradijo osnovno in eksistenčno glavnico (predpostavko) delniške družbe in ob njeni ustanovitvi največkrat edini vir premoženja. Iz delnice, ki jo prejmejo v zameno za prispevani vložek, delničarji črpajo svoj položaj člana delniške družbe. Zato tudi zakon določa, da je delniška družba tista družba, ki ima osnovni kapital, ta mora biti razdeljen na delnice (prvi odstavek 168. člena ZGD-1), družba je upnikom odgovorna za svoje obveznosti z vsem svojim premoženjem (drugi odstavek 168. člena ZGD-1), medtem ko se vložki ne smejo vrniti (prvi odstavek 227. člena ZGD-1). Ta elementarna podstat kapitalskega ustroja delniške družbe hkrati razodene ključne vidike sprememb osnovnega kapitala, relevantne za položaj delničarjev in upnikov. Sprememba osnovnega kapitala lahko vpliva na vrednost družbinega premoženja, iz katerega družba poplačuje terjatve svojih upnikov, prav tako lahko vpliva na delnice, ki so vir pravic delničarjev. Medtem ko povečanje osnovnega kapitala nosi potencial povečanja družbinega premoženja, zaradi česar je za upnike dobrodošel ukrep, zmanjšanje osnovnega kapitala prizadene družbino osnovno glavnico in kot posledico domala predpostavlja ogrožanje terjatev upnikov. Ker se vložki praviloma ne smejo vrniti, so upniki varovani preden se opravijo morebitna izplačila sproščenega premoženja, ki je bilo pred tem vezano z osnovnim kapitalom. Vendarle tudi povečanje osnovnega kapitala za upnike ni brez nevarnosti, saj je treba zagotoviti, da je obljubljeni vložek pravilno prenesen na družbo in da dosega tisto vrednost, ki sta mu jo pripisala družba in inferent. Tudi za delničarje je kapitalska krepitev »njihove« družbe dobrodošla in uspešen plasma novih delnic hkrati signalizira gospodarsko atraktivnost za nove investitorje. Vendar pa prav ti vstopajo v »druščino« obstoječih delničarjev, katerih deleži se zaradi tega spremenijo, s tem pa tudi moč njihovih glavnih članskih pravic. Ta učinek povečanja osnovnega kapitala obstoječi delničarji praviloma neradi pozdravijo in če nočejo, jim ga načeloma tudi ni treba. Zakon jim priznava prednost pri dodeljevanju novih delnic, odmik od tega zakonskega izhodišča, pa je podvržen posebni odločitvi obstoječih delničarjev. Dosledno izpeljan ukrep spremembe osnovnega kapitala pomeni, da je bilo več manjših zaokroženih korakov pravilno opravljenih: od odločanja na skupščini, do vpisa v sodni register. Čeprav organi vodenja ali nadzora pravilno izvedejo odločitev delničarjev o spremembi osnovnega kapitala, se lahko pozneje izkaže, da je bila prav ta (prvotna) odločitev neveljavna. Nastale učinke spremembe osnovnega kapitala je sicer treba odpraviti, vendar se »vrtenje časa nazaj« izkaže za preveč »zastrašujoče«. Zato je takšen način sanacije neuspelega ukrepa potrebno premisliti in pretehtati, ali ni na mestu drugačna rešitev.
Ključne besede: osnovni kapital, delničarji, upniki, spremembe osnovnega kapitala, neveljavna sprememba osnovnega kapitala
Objavljeno: 19.02.2015; Ogledov: 1385; Prenosov: 438
.pdf Polno besedilo (3,01 MB)

8.
NAČELO ENAKEGA OBRAVNAVANJA DELNIČARJEV V PRAVU EVROPSKE UNIJE PO ZADEVI AUDIOLUX
Drago Sobočan, 2015, diplomsko delo

Opis: Namen diplomskega dela je raziskati načelo enakega obravnavanja delničarjev. Naloga vsebuje analizo pravnih predpisov in strokovne literature, pa tudi sodno prakso tako slovenskih sodišč kot tudi Sodišča EU.
Ključne besede: Načelo enakega obravnavanja delničarjev, korporacijsko pravo, delniško pravo, osnovni kapital, pridobitev lastnih delnic, glasovalna pravica, zlata delnica, prevzem gospodarskih družb, pravo EU, splošno pravno načelo prava EU
Objavljeno: 03.07.2015; Ogledov: 562; Prenosov: 212
.pdf Polno besedilo (1,04 MB)

9.
PRENOS POSLOVNEGA DELEŽA V DRUŽBI Z OMEJENO ODGOVORNOSTJO (D.O.O.) - KORPORACIJSKI IN DAVČNI VIDIK
Špela Urh, 2015, diplomsko delo

Opis: Družba z omejeno odgovornostjo je po svoji naravi kapitalska družba. Osnovni kapital sestavljajo osnovni vložki družbenikov. Zanjo je značilna fleksibilnost: pogodbena svoboda pri urejanju medsebojnih razmerij med družbeniki, preprosto upravljanje družbe, omejena odgovornost družbenikov za dolgove, predpisani minimalni osnovni kapital in razmeroma preprosta sprememba družbenikov (izključitev, izstop). Družba z omejeno odgovornostjo se ustanovi z družbeno pogodbo. Status pravne osebe pridobi šele z vpisom v sodni register. Minimalni osnovni kapital je7500 € in je sestavljen iz osnovnih vložkov. Družbenik ima pravico do deleža pri bilančnem dobičku. Temeljna obveznost družbenikov sta obveznost vplačila osnovnega vložka in obveznost ohranjanja osnovnega kapitala. Poslovni delež je izražen v ulomku ali v odstotku in predstavlja skupnost pravic in obveznosti, ki jih ima družbenik na podlagi osnovnega vložka.Enak pomen ima tudi delnica pri d.d.. vendar je razlika med poslovnim deležem in delnico predvsem v tem, da se poslovni deleži ne smejo izdati kot vrednostni papirji. Družba lahko družbeniku izda le potrdilo, da je imetnik poslovnega deleža. S poslovnim deležem lahko razpolagamo (proda, podari, zastavi, predmet dedovanja). Torej če družbenik odsvoji poslovni delež po vrednosti, ki je višja od njegove nabavne vrednosti, ustvari kapitalski dobiček. Kapitalski dobiček pa je premet obdavčitve.Obvezna organa družbe sta poslovodja (direktor) in skupščina.
Ključne besede: družba z omejeno odgovornostjo, poslovni delež, kapitalski dobiček, prenos poslovnega deleža, osnovni kapital, izstop, izključitev družbenika
Objavljeno: 02.12.2015; Ogledov: 966; Prenosov: 450
.pdf Polno besedilo (841,78 KB)

10.
Pravna ureditev registracije sprememb osnovnega kapitala delniške družbe v slovenskem in nemškem pravu
Jan Ketiš, 2016, diplomsko delo

Opis: V diplomski nalogi smo iz korporacijskopravnega vidika predstavili vse postopke spremembe osnovnega kapitala delniške družbe, ki jih urejata slovenski in nemški pravni sistem, in registracijo teh. Vsak postopek povečanja in zmanjšanja osnovnega kapitala ter registracijo smo preučili v vsakem pravnem sistemu, primerjali obe ureditvi in izpostavili podobnosti ter razlike. Slovenski in nemški zakonodajalec urejata štiri različne postopke povečanja osnovnega kapitala delniške družbe in tri oz. štiri postopke zmanjšanja. V slovenskem pravnem sistemu delniško družbo ureja Zakon o gospodarskih družbah (ZGD-1), v nemškem pa poseben zakon, imenovan Aktiengesetz (AktG). Postopke spremembe osnovnega kapitala delniške družbe sta zakonodajalca v večini uredila na enak način. Pri posameznih postopkih spremembe osnovnega kapitala smo ugotovili nekaj manjših razlik, ki so predstavljene pri posameznem poglavju oz. podpoglavju. Tudi registracija spremembe osnovnega kapitala, ki se izvede s spremembo statuta, je v obeh pravnih sistemih urejena po enakem postopku. Določbe o registraciji spremembe osnovnega kapitala v slovenskem pravnem sistemu poleg ZGD-1 vsebuje še Zakon o sodnem registru (ZSReg) in Uredba o vpisu družb in drugih pravnih oseb v sodni register, v nemškem pa poleg AktG še Handelsgesetzbuch (HBG). Registracija spremembe osnovnega kapitala v sodni register se razlikuje glede na postopek spremembe osnovnega kapitala. Zakonski predpisi v določenih primerih zahtevajo eno, v nekaterih primerih pa dvojno registracijo – registracijo sklepa o spremembi osnovnega kapitala in registracijo spremembe osnovnega kapitala. Pod določenimi pogoji je dovoljeno, da se obe registraciji izvedeta hkrati. Vedno pa ima v primeru dvojne registracije samo ena registracija konstitutiven učinek, druga pa le deklaratornega.
Ključne besede: delniška družba, osnovni kapital, povečanje in zmanjšanje osnovnega kapitala, registracija spremembe osnovnega kapitala, ZGD-1, AktG
Objavljeno: 19.09.2016; Ogledov: 280; Prenosov: 37
.pdf Polno besedilo (585,03 KB)

Iskanje izvedeno v 0.07 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici