| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 14
Na začetekNa prejšnjo stran12Na naslednjo stranNa konec
1.
Pravice delničarjev, ki se uresničujejo na skupščini
Luka Škrinjar, 2018, diplomsko delo

Opis: Skupščina je eden izmed enakovrednih organov vodenja družbe. Sestavljajo jo delničarji, ki imajo v lasti delnice z glasovalnimi pravicami. Skupščino skliče uprava družbe, in sicer vsaj enkrat letno. Na njej se med drugim odloča o imenovanju revizorja, delitvi bilančnga dobička ter o razrešnici uprave in nadzornega sveta. Sklicati je mogoče tudi izredno skupščino, kadar je tako določeno z zakonom ali s statutom družbe. Med drugim se na izredni skupščini sprejmajo izredni sklepi, ko se odloča o zmanjšanju osnovnega kapitala v primeru obstoja večjih razredov delnic; kadar se odloča o pogojnem povečanju kapitala v primer obstoja večih razredov delnic, kot tudi kadar se odloča o ostalih pravicah. Posebne pravice na skupščini so pridržane manjšinskim delničarjem, ki svoje pravice uveljavljajo glede na lastništvo delnic.
Ključne besede: skupščina, pravice, delničarji, delniška družba, osnovni kapital, statut
Objavljeno: 26.11.2018; Ogledov: 577; Prenosov: 60
.pdf Celotno besedilo (749,97 KB)

2.
Racionalnost izbire pravnoorganizacijske oblike podjema glede na pričakovan dohodek nosilca podjema
Suzana Bela, 2018, diplomsko delo

Opis: Poraslo je število novih podjetij, predvsem samostojnih podjetnikov, ki iščejo nove priložnosti. Zelo pomembno je, da novoustanovljena podjetja poslujejo dobro in sprejemajo odločitve, ki jim prinašajo uspešno prihodnost. Ravno zato je danes velikega pomena poznavanja področja obdavčitve in zakonodaje, pomembno pa je tudi, da se zna podjetje prav odločati v svoji obliki podjema. V diplomskem delu opisujem različne vrste podjemov. Tako je moj diplomski projekt sestavljen iz treh glavnih delov. V prvem delu opisujem različne pravnoorganizacijske oblike. Pri tem dajem poudarek na dejstva, ki so pomembna za primerjavo le-teh in pomembne značilnosti posameznih oblik. V drugem delu predstavljam kriterije za primerjavo. Oblike posameznih podjemov predstavljam na osnovi plačila prispevkov, odgovornosti posameznih subjektov, ustanovitvenega kapitala in obveznih evidenc. V tretjem delu predstavim še obdavčitev posameznih pravnorganizacijskih oblik.
Ključne besede: pravnoorganizacijske oblike, podjem, plačilo prispevkov, odgovornost, osnovni kapital, obvezne evidence, obdavčitev
Objavljeno: 26.10.2018; Ogledov: 510; Prenosov: 73
.pdf Celotno besedilo (1,02 MB)

3.
Zamenljive obveznice in obveznice z delniško nakupno opcijo ter pogojno povečanje osnovnega kapitala
Janez Vončina, 2018, doktorska disertacija

Opis: Zamenljive obveznice in obveznice z delniško nakupno opcijo so obveznice, ki predstavljajo instrumente t.i. mezaninskega kapitala, kajti združujejo tako elemente lastniškega kot dolžniškega kapitala. Čeprav se te obveznice načeloma uvrščajo med instrumente dolžniškega financiranja delniške družbe, jih obeležuje pomembna dodatna kvaliteta: njihovi imetniki lahko pod določenimi pogoji pridobijo delnice družbe. Upravičenju do pridobitve delnic, ki je inkorporirano v zamenljive obveznice oziroma v obveznice z delniško nakupno opcijo, je imanentno tveganje razvodenitve kapitalske udeležbe obstoječih delničarjev, zato je treba njihove interese primerno zavarovati. Slovenski pravni red po zgledu na primerjalne korporacijske ureditve varstvo vzpostavlja na dveh nivojih. Zaostruje pogoje za izdajo teh obveznic, saj sme poslovodstvo emisijo izvršiti le, če s tem soglaša skupščina delničarjev, ter delničarjem zagotavlja prednostno pravico do nakupa obveznic ob njihovi izdaji. Soglasje k izdaji obveznic skupščina poda bodisi z obvezujočim bodisi s pooblastitvenim sklepom. Proceduralne zahteve so v obeh primerih enake. Prednostna pravica delničarjev do nakupa obveznic se lahko tudi izključi, če so za to izpolnjene zahtevane formalne in materialne predpostavke. Pri izvedbi emisije na podlagi pooblastitvenega sklepa sme skupščina za izključitev prednostne pravice pooblastiti poslovodstvo, kar je nujno za ohranitev potrebne fleksibilnosti pri pridobivanju hibridnega kapitala. Varovanje delničarjev s prednostno pravico se zagotavlja ne le v postopku izdaje obveznic, temveč tudi v primeru njihove odsvojitve s strani družbe - izdajateljice, ki je obveznice poprej derivativno pridobila. Upravičenje imetnikov obveznic, da pridobijo delnice družbe, za slednjo pomeni obveznost, da delnice efektivno zagotovi. Najprimernejši mehanizem za ta namen je pogojno povečanje osnovnega kapitala, to pa zaradi tega, ker funkcionalno uravnoteži interese vseh deležnikov - družbe, imetnikov obveznic in obstoječih delničarjev. Temeljna predpostavka za izdajo delnic iz naslova pogojnega povečanja osnovnega kapitala je vpis sklepa skupščine (o takšnem povečanju osnovnega kapitala) v sodni register. Če je sklep skupščine neveljaven, je neveljaven tudi vpis izdaje delnic, zato je treba s tožbo v pravdnem postopku - če naj bo ta sposobna za meritorno obravnavo - uveljavljati dva zahtevka - ničnostni oziroma izpodbojni zahtevek zoper sklep skupščine in zahtevek na ugotovitev ničnosti vpisa izdaje delnic. Ob emisiji delnic je poslovodstvo vezano na dve omejitvi: - izdati jih je mogoče le za namen, ki je opredeljen v sklepu skupščine o pogojnem povečanju osnovnega kapitala; - izdaja je dopustna šele po plačilu celotnega emisijskega zneska. Ključna razlika med njima se pokaže v primeru njihovih kršitev. Če namreč poslovodstvo delnice izda za drugačen namen, kot ga je določila skupščina, so delnice nične, medtem ko so delnice, izdane pred njihovim polnim plačilom, veljavne.
Ključne besede: zamenljive obveznice, obveznice z delniško nakupno opcijo, pogojno povečanje osnovnega kapitala, osnovni kapital, pogojni kapital, doktorske disertacije, convertible bonds, bonds with stock purchase warrant, conditional increase of share capital, share capital, conditional capital, dissertation theses
Objavljeno: 05.03.2018; Ogledov: 2058; Prenosov: 306
.pdf Celotno besedilo (1,95 MB)

4.
REDNO ZMANJŠANJE OSNOVNEGA KAPITALA V D.D. IN D.O.O.
Mitja Robin, 2016, magistrsko delo

Opis: V magistrski nalogi obravnavam postopek rednega zmanjšanja osnovnega kapitala v delniški družbi (d. d.) in družbi z omejeno odgovornostjo (d. o. o.). Gre za enega najzahtevnejših postopkov v d. d. ali d. o. o., ker lahko prinaša velike posledice za delničarje oziroma družbenike, predvsem pa za upnike družbe. Ključni del zakonske ureditve zmanjšanja osnovnega kapitala je varstvo upnikov. Varstvo upnikov se zagotavlja s pravico zahtevati zavarovanje za nezapadle terjatve in prepovedjo izplačil delničarjem na podlagi zmanjšanja osnovnega kapitala, preden so upniki poplačani ali zavarovani. Upnikom je dana tudi možnost ugovora proti vpisu sklepa o zmanjšanju osnovnega kapitala v sodni register, če družba krši zakonska določila o varstvu upnikov. V nalogi izpostavljam določene dileme glede uveljavljanja pravic upnikov v praksi. V magistrski nalogi najprej predstavljam pojem osnovnega kapitala s poudarkom na načelu ohranitve osnovnega kapitala in pomenu osnovnega kapitala kot jamstvene mase upnikom družbe. V nadaljevanju obravnavam postopek rednega zmanjšanja osnovnega kapitala po postopkovnih korakih, posebno poglavje pa namenjam varstvu upnikov. Vključujem tudi primerjavo z nemško ureditvijo, ki je zelo podobna slovenski.
Ključne besede: zmanjšanje osnovnega kapitala, redno zmanjšanje osnovnega kapitala, spreminjanje osnovnega kapitala, osnovni kapital, varstvo upnikov, delniška družba, družba z omejeno odgovornostjo
Objavljeno: 08.03.2017; Ogledov: 2357; Prenosov: 453
.pdf Celotno besedilo (1,16 MB)

5.
Pravna ureditev registracije sprememb osnovnega kapitala delniške družbe v slovenskem in nemškem pravu
Jan Ketiš, 2016, diplomsko delo

Opis: V diplomski nalogi smo iz korporacijskopravnega vidika predstavili vse postopke spremembe osnovnega kapitala delniške družbe, ki jih urejata slovenski in nemški pravni sistem, in registracijo teh. Vsak postopek povečanja in zmanjšanja osnovnega kapitala ter registracijo smo preučili v vsakem pravnem sistemu, primerjali obe ureditvi in izpostavili podobnosti ter razlike. Slovenski in nemški zakonodajalec urejata štiri različne postopke povečanja osnovnega kapitala delniške družbe in tri oz. štiri postopke zmanjšanja. V slovenskem pravnem sistemu delniško družbo ureja Zakon o gospodarskih družbah (ZGD-1), v nemškem pa poseben zakon, imenovan Aktiengesetz (AktG). Postopke spremembe osnovnega kapitala delniške družbe sta zakonodajalca v večini uredila na enak način. Pri posameznih postopkih spremembe osnovnega kapitala smo ugotovili nekaj manjših razlik, ki so predstavljene pri posameznem poglavju oz. podpoglavju. Tudi registracija spremembe osnovnega kapitala, ki se izvede s spremembo statuta, je v obeh pravnih sistemih urejena po enakem postopku. Določbe o registraciji spremembe osnovnega kapitala v slovenskem pravnem sistemu poleg ZGD-1 vsebuje še Zakon o sodnem registru (ZSReg) in Uredba o vpisu družb in drugih pravnih oseb v sodni register, v nemškem pa poleg AktG še Handelsgesetzbuch (HBG). Registracija spremembe osnovnega kapitala v sodni register se razlikuje glede na postopek spremembe osnovnega kapitala. Zakonski predpisi v določenih primerih zahtevajo eno, v nekaterih primerih pa dvojno registracijo – registracijo sklepa o spremembi osnovnega kapitala in registracijo spremembe osnovnega kapitala. Pod določenimi pogoji je dovoljeno, da se obe registraciji izvedeta hkrati. Vedno pa ima v primeru dvojne registracije samo ena registracija konstitutiven učinek, druga pa le deklaratornega.
Ključne besede: delniška družba, osnovni kapital, povečanje in zmanjšanje osnovnega kapitala, registracija spremembe osnovnega kapitala, ZGD-1, AktG
Objavljeno: 19.09.2016; Ogledov: 1255; Prenosov: 151
.pdf Celotno besedilo (585,03 KB)

6.
PRENOS POSLOVNEGA DELEŽA V DRUŽBI Z OMEJENO ODGOVORNOSTJO (D.O.O.) - KORPORACIJSKI IN DAVČNI VIDIK
Špela Urh, 2015, diplomsko delo

Opis: Družba z omejeno odgovornostjo je po svoji naravi kapitalska družba. Osnovni kapital sestavljajo osnovni vložki družbenikov. Zanjo je značilna fleksibilnost: pogodbena svoboda pri urejanju medsebojnih razmerij med družbeniki, preprosto upravljanje družbe, omejena odgovornost družbenikov za dolgove, predpisani minimalni osnovni kapital in razmeroma preprosta sprememba družbenikov (izključitev, izstop). Družba z omejeno odgovornostjo se ustanovi z družbeno pogodbo. Status pravne osebe pridobi šele z vpisom v sodni register. Minimalni osnovni kapital je7500 € in je sestavljen iz osnovnih vložkov. Družbenik ima pravico do deleža pri bilančnem dobičku. Temeljna obveznost družbenikov sta obveznost vplačila osnovnega vložka in obveznost ohranjanja osnovnega kapitala. Poslovni delež je izražen v ulomku ali v odstotku in predstavlja skupnost pravic in obveznosti, ki jih ima družbenik na podlagi osnovnega vložka.Enak pomen ima tudi delnica pri d.d.. vendar je razlika med poslovnim deležem in delnico predvsem v tem, da se poslovni deleži ne smejo izdati kot vrednostni papirji. Družba lahko družbeniku izda le potrdilo, da je imetnik poslovnega deleža. S poslovnim deležem lahko razpolagamo (proda, podari, zastavi, predmet dedovanja). Torej če družbenik odsvoji poslovni delež po vrednosti, ki je višja od njegove nabavne vrednosti, ustvari kapitalski dobiček. Kapitalski dobiček pa je premet obdavčitve.Obvezna organa družbe sta poslovodja (direktor) in skupščina.
Ključne besede: družba z omejeno odgovornostjo, poslovni delež, kapitalski dobiček, prenos poslovnega deleža, osnovni kapital, izstop, izključitev družbenika
Objavljeno: 02.12.2015; Ogledov: 4374; Prenosov: 968
.pdf Celotno besedilo (841,78 KB)

7.
NAČELO ENAKEGA OBRAVNAVANJA DELNIČARJEV V PRAVU EVROPSKE UNIJE PO ZADEVI AUDIOLUX
Drago Sobočan, 2015, diplomsko delo

Opis: Namen diplomskega dela je raziskati načelo enakega obravnavanja delničarjev. Naloga vsebuje analizo pravnih predpisov in strokovne literature, pa tudi sodno prakso tako slovenskih sodišč kot tudi Sodišča EU.
Ključne besede: Načelo enakega obravnavanja delničarjev, korporacijsko pravo, delniško pravo, osnovni kapital, pridobitev lastnih delnic, glasovalna pravica, zlata delnica, prevzem gospodarskih družb, pravo EU, splošno pravno načelo prava EU
Objavljeno: 03.07.2015; Ogledov: 1579; Prenosov: 277
.pdf Celotno besedilo (1,04 MB)

8.
VARSTVO DELNIČARJEV IN UPNIKOV PRI SPREMEMBAH OSNOVNEGA KAPITALA DELNIŠKE DRUŽBE
Gregor Drnovšek, 2015, doktorska disertacija

Opis: V premoženje družbe se stekajo denar in raznovrstne premoženjske pravice, katerih bistvena značilnost je, da jih je mogoče gospodarsko (ekonomsko) ovrednotiti in njihovo vrednost izraziti v denarju. Tem na drugi strani prikaza finančnega stanja družbe (bilance stanja) stoji nasproti v sumiranih zneskih prikazana dodelitev tega premoženja oziroma njegove vrednosti posameznim njegovim virom. Med dolgoročne vire financiranja lahko v grobem uvrstimo lastni kapital, kot lastni vir financiranja, in (primerni) tuji kapital, med katerega sodijo obveznosti. Med tema dvema je prvi posebej dragocen, saj ni zvezan z nobenim časovnim kriterijem, medtem ko bo morala družba svoje obveznosti nekoč izpolniti s svojim premoženjem. Lastni kapital sestavljajo predvsem tisti kapital (tiste vrednosti premoženja), ki so ga delničarji prispevali kot vložek v družbo, in kapital, ki ga je družba sama prigospodarila (dobiček). Vložki, ki za delničarje pomenijo sodelovanje v podjetniškem podvigu na tvegani podlagi, gradijo osnovno in eksistenčno glavnico (predpostavko) delniške družbe in ob njeni ustanovitvi največkrat edini vir premoženja. Iz delnice, ki jo prejmejo v zameno za prispevani vložek, delničarji črpajo svoj položaj člana delniške družbe. Zato tudi zakon določa, da je delniška družba tista družba, ki ima osnovni kapital, ta mora biti razdeljen na delnice (prvi odstavek 168. člena ZGD-1), družba je upnikom odgovorna za svoje obveznosti z vsem svojim premoženjem (drugi odstavek 168. člena ZGD-1), medtem ko se vložki ne smejo vrniti (prvi odstavek 227. člena ZGD-1). Ta elementarna podstat kapitalskega ustroja delniške družbe hkrati razodene ključne vidike sprememb osnovnega kapitala, relevantne za položaj delničarjev in upnikov. Sprememba osnovnega kapitala lahko vpliva na vrednost družbinega premoženja, iz katerega družba poplačuje terjatve svojih upnikov, prav tako lahko vpliva na delnice, ki so vir pravic delničarjev. Medtem ko povečanje osnovnega kapitala nosi potencial povečanja družbinega premoženja, zaradi česar je za upnike dobrodošel ukrep, zmanjšanje osnovnega kapitala prizadene družbino osnovno glavnico in kot posledico domala predpostavlja ogrožanje terjatev upnikov. Ker se vložki praviloma ne smejo vrniti, so upniki varovani preden se opravijo morebitna izplačila sproščenega premoženja, ki je bilo pred tem vezano z osnovnim kapitalom. Vendarle tudi povečanje osnovnega kapitala za upnike ni brez nevarnosti, saj je treba zagotoviti, da je obljubljeni vložek pravilno prenesen na družbo in da dosega tisto vrednost, ki sta mu jo pripisala družba in inferent. Tudi za delničarje je kapitalska krepitev »njihove« družbe dobrodošla in uspešen plasma novih delnic hkrati signalizira gospodarsko atraktivnost za nove investitorje. Vendar pa prav ti vstopajo v »druščino« obstoječih delničarjev, katerih deleži se zaradi tega spremenijo, s tem pa tudi moč njihovih glavnih članskih pravic. Ta učinek povečanja osnovnega kapitala obstoječi delničarji praviloma neradi pozdravijo in če nočejo, jim ga načeloma tudi ni treba. Zakon jim priznava prednost pri dodeljevanju novih delnic, odmik od tega zakonskega izhodišča, pa je podvržen posebni odločitvi obstoječih delničarjev. Dosledno izpeljan ukrep spremembe osnovnega kapitala pomeni, da je bilo več manjših zaokroženih korakov pravilno opravljenih: od odločanja na skupščini, do vpisa v sodni register. Čeprav organi vodenja ali nadzora pravilno izvedejo odločitev delničarjev o spremembi osnovnega kapitala, se lahko pozneje izkaže, da je bila prav ta (prvotna) odločitev neveljavna. Nastale učinke spremembe osnovnega kapitala je sicer treba odpraviti, vendar se »vrtenje časa nazaj« izkaže za preveč »zastrašujoče«. Zato je takšen način sanacije neuspelega ukrepa potrebno premisliti in pretehtati, ali ni na mestu drugačna rešitev.
Ključne besede: osnovni kapital, delničarji, upniki, spremembe osnovnega kapitala, neveljavna sprememba osnovnega kapitala
Objavljeno: 19.02.2015; Ogledov: 2561; Prenosov: 669
.pdf Celotno besedilo (3,01 MB)

9.
DAVČNI UČINKI SPREMEMB VIŠINE OSNOVNEGA KAPITALA V DRUŽBI Z OMEJENO ODGOVORNOSTJO Z VIDIKA DRUŽBENIKOV DRUŽBE
Maja Stepišnik, 2014, magistrsko delo

Opis: V magistrski nalogi smo predstavili problematiko sprememb osnovnega kapitala v družbi z omejeno odgovornostjo z davčnopravnega in korporacijskopravnega vidika. Gre za kompleksno prepletanje davčne zakonodaje s korporacijskim pravom. Podrobno smo proučili davčne učinke različnih vrst sprememb osnovnega kapitala družbe in pri tem ločeno predstavili davčne učinke z vidika družbenikov, ki so fizične osebe, in davčne učinke z vidika družbenikov, ki so pravne osebe. Davčni učinki z vidika družbenikov se prvotno nanašajo na povečanje osnovnega kapitala (efektivno in nominalno), v nadaljevanju pa na področje zmanjšanja osnovnega kapitala (efektivnega, nominalnega in osnovnega kapitala z umikom poslovnega deleža). Pri prvi obravnavani problematiki smo želeli poudariti, da davčna zakonodaja nominalno povečanje osnovnega kapitala obravnava v nasprotju z določbami Zakona o gospodarskih družbah. Upošteva se namreč, da družbenik pri nominalnem povečanju osnovnega kapitala prejme nov poslovni delež. V skladu z Zakonom o gospodarskih družbah družbenik ne pridobi novega poslovnega deleža, temveč gre pri tej obliki spremembe osnovnega kapitala zgolj za spremembe abstraktnih korporacijskopravnih kategorij (osnovnega vložka) z namenom, da se ohranja proporcionalni lastniški interes v družbi. Samo dejstvo, da je družba povečala osnovni kapital iz sredstev družbe, ne vpliva na knjigovodsko vrednost poslovnega deleža, niti ne na njegovo tržno vrednost. Ko družba poveča osnovni kapital iz sredstev družbe, se določi, da ima večji nominalni znesek osnovnega kapitala. S takšnim načinom povečanja osnovnega kapitala družbe imajo družbeniki manjšo možnost izplačil iz družbe, upniki pa imajo večje jamstvo. Na osnovi pravkar navedenih sklepnih ugotovitev predlagamo upoštevanje posebnosti nominalnega povečanja osnovnega kapitala s strani davčne zakonodaje in primarno upoštevanje določb Zakona o gospodarskih družbah, kjer se za odločitev, ali gre za davčno obveznost ali ne, upošteva meritev učinkov nominalnega povečanja osnovnega kapitala v prihodnosti. V magistrski nalogi je nadalje predstavljena davčnopravna problematika financiranja družb z omejeno odgovornostjo z vidika družbenikov, pri čemer so izpostavljeni davčni učinki naknadnih vplačil z vidika družbenikov in z vidika družbe. Pri ugotavljanju davčno optimalnega načina financiranja družbe z omejeno odgovornostjo smo ugotovili, da je z vidika optimiranja davčne obremenitve dolžniško financiranje prednostni način financiranja, saj si podjetje na podlagi dolžniškega financiranja ustvarja davčni ščit. Podjetja, ki se financirajo z dolžniškim kapitalom, imajo tako manjšo davčno osnovo, višje davčne prihranke (ki se lahko namenijo za nadaljnje investiranje, izplačila družbenikom itd.), nižje stroške povprečnega stroška kapitala in večjo tržno vrednost podjetja.
Ključne besede: osnovni kapital, povečanje osnovnega kapitala, zmanjšanje osnovnega kapitala, spremembe osnovnega kapitala, družba z omejeno odgovornostjo, Zakonom o gospodarskih družbah, davčnopravna problematika financiranja družb z omejeno odgovornostjo, davčna zakonodaja, optimalno financiranje.
Objavljeno: 28.05.2014; Ogledov: 4190; Prenosov: 1176
.pdf Celotno besedilo (1,66 MB)

10.
KADUCITETA V DELNIŠKI DRUŽBI
Primož Novak, 2013, diplomsko delo

Opis: Delničarji imajo kot družbeniki delniške družbe le eno glavno obveznost, tj. plačilo osnovnega vložka. Sankcije za neizpolnitev te glavne obveznosti so predvidene v Zakonu o gospodarskih družbah (v nadaljevanju ZGD-1). V sledečem diplomskem delu je poleg ostalih sankcij podrobneje obravnavan institut kaducitete (izključitev družbenika iz družbe zaradi nepravočasnega plačila osnovnega vložka), ki je najtežja sankcija, ki lahko prizadene družbenika. Bistven namen tega instituta je zagotoviti dejansko vplačilo vložkov. V uvodu so opredeljeni problem, namen in cilj diplomskega dela, ki se nanašajo na predstavitev sankcij, ki jih ima na voljo družba zoper delničarja. V nalogi sem ureditev instituta kaducitete v delniškem pravu primerjal z ureditvijo kaducitete v družbi z omejeno odgovornostjo ter z nemškim delniškim pravom. V prvih poglavjih je predstavljena delniška družba ter institut osnovnega kapitala, ki se v veliki meri povezuje z institutom kaducitete. Predstavil sem še pomembna načela, ki snujejo okvir izključitvenega postopka. V nadaljnjih poglavjih je podrobneje obravnavan sam kaducitetni postopek v delniški družbi v primerjalnopravnem vidiku z ostalimi kaducitetnimi postopki. Zaključek je namenjen sklepnemu razglabljanju o problemu, ki je predstavljen v uvodu.
Ključne besede: Delniška družba, delničar, sankcije, kaduciteta, kaducitetni postopek, delnica, osnovni kapital, družba z omejeno odgovornostjo, Zakon o gospodarskih družbah, Aktiengesetz.
Objavljeno: 13.01.2014; Ogledov: 1928; Prenosov: 381
.pdf Celotno besedilo (222,35 KB)

Iskanje izvedeno v 0.3 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici