| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 6 / 6
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
Zdravstvena nega starostnika po operaciji kolka med rehabilitacijo v Termah Zreče
Darja Vodovnik, 2009, diplomsko delo

Opis: Prebivalstvo po vsem svetu se stara, število starostnikov se veča. Sorazmerno se zvišuje tudi odstotek padcev in posledičnih zlomov kolka, ki so za starostnika pogosto lahko usodni. Poznavanje notranjih, predvsem pa zunanjih dejavnikov tveganja za zlom kolka je bistvenega pomena, saj jih pogosto lahko odstranimo. Rehabilitacija starostnika po poškodbi je zahtevna in pogosto ne doseže zastavljenih ciljev. Vloga medicinske sestre v obravnavi starostnika v fazi rehabilitacije s fiziatrom in fizioterapevti v ospredju pogosto ostaja nevidna, čeprav je starostniku neprestano v pomoč pri izvajanju osnovnih življenjskih aktivnosti na poti k ponovni samostojnosti. V raziskavi je sodelovalo 25 starostnikov po 65. letu starosti, ki so po zlomu kolka bili sprejeti na zdraviliško zdravljenje v zdravilišče Terme Zreče. Raziskava je temeljila na osnovi lestvice funkcijske neodvisnosti (Functional Independence Measure-FIM), ki ocenjuje samostojnost izvajanja osemnajstih motoričnih in kognitivnih aktivnosti. Ocenjevalno lestvico smo uporabili trikrat: ob sprejemu, po enem tednu bivanja in ob odpustu. Podatke smo obdelali v programih Microsoft Excel in Microsoft Word. Rezultate ocenjevalne lestvice smo izrazili v obliki osnovnih življenjskih aktivnosti po Virginiji Henderson in tako ugotavljali odvisnost starostnika od medicinske sestre. Rezultati so pokazali, da je vloga medicinske sestre v postopku rehabilitacije zelo pomembna, saj je večina starostnikov ob sprejemu in še po prvem tednu terapevtske obravnave odvisna od pomoči pri osnovnih življenjskih aktivnostih. Pogosto tudi po odpustu ostanejo odvisni od pomoči svojcev, kar je pogosto vzrok za sprejem v institucionalno varstvo.
Ključne besede: Ključne besede: starostnik, zlom kolka, rehabilitacija, FIM lestvica, osnovne življenjske aktivnosti
Objavljeno: 14.07.2009; Ogledov: 7539; Prenosov: 1300
.pdf Celotno besedilo (871,97 KB)

2.
Pojav etičnih problemov in dilem, v zdravstveni negi na psihiatričnem področju
Ivan Hošnjak, 2009, diplomsko delo

Opis: Zdravstvena nega je edinstvena etična praksa, ker predstavlja poseben način vstopanja v svet drugih ljudi. Vstopanje v življenja drugih mora biti dobro, pravilno in koristno, da doseže pričakovani cilj - pomoč posamezniku pri zadovoljevanju njegovih individualnih potreb. Posameznikovo presojanje o tem, kaj je prav in kaj ne, se odraža v individualni oceni moralnega. Saj ima vsakdo ima svoja stališča, prepričanja in vrednote o obsegu, širini in pomenu določenega dejanja in ravnanja. Število situacij, ko se pri svojem delu medicinske sestre srečujejo s številnimi etičnimi vprašanji, dilemami, stiskami, in z odločitvami je nepregledno.
Ključne besede: etika, etični problemi in dileme, medicinska sestra, psihiatrija, psihiatrična zdravstvena nega, osnovne življenjske aktivnosti, pacient
Objavljeno: 15.07.2009; Ogledov: 6630; Prenosov: 1539
.pdf Celotno besedilo (569,14 KB)

3.
Zdravstvena nega s poškodbo prsnega koša
Sandi Zorjan, 2010, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo je sestavljeno iz medicinskega in negovalnega dela. Prvi del predstavlja anatomijo in fiziologijo dihal, najpogostejše poškodbe prsnega in njihovo zdravljenje. Opisana je tudi prva pomoč in nujna medicinska pomoč pri poškodbah prsnega koša. Drugi del diplomske naloge predstavlja zdravstveno nego bolnika s poškodbo prsnega koša. Razložene so teoretične osnove zdravstvene nege in pojasnjena je procesna metoda dela. Praktično izvajanje zdravstvene nege temelji na specifičnosti bolnikovega zdravstvenega stanja in problemih pri izpolnjevanju osnovnih življenjskih aktivnosti, po opredelitvi Virginije Henderson. Prikazan je proces zdravstvene nege in opisana je vloga medicinske sestre pri obravnavi bolnika s poškodbo prsnega koša pred in po operaciji.
Ključne besede: prsni koš, poškodba, bolnik, medicinska sestra, zdravstvena nega, osnovne življenjske aktivnosti
Objavljeno: 11.06.2010; Ogledov: 3290; Prenosov: 793
.pdf Celotno besedilo (741,73 KB)

4.
Obravnava otroka z mišično distrofijo
Katja Černivec, 2014, diplomsko delo

Opis: Teoretična izhodišča: Živčno-mišične bolezni so bolezni za katere je značilno propadanje mišic. Otroci, ki zbolijo za napredovano živčno-mišično boleznijo potrebujejo pomoč staršev pri zadovoljevanju potreb v osnovnih življenjskih aktivnostih. Medicinska sestra ima pomembno vlogo, saj otroka in starše zdravstveno vzgaja in jim nudi podporo pri zdravljenju. Metodologija: Uporabili smo deskriptivno metodo dela. Z analizo domače in tuje literature smo opredelili teoretična izhodišča. Podatke za izdelavo diplomskega dela smo pridobili s pomočjo podatkovnih baz: COBISS, DKUM, tuje baze podatkov (tudi s polnimi besedili), CINAHL, LISA. Sklep: Rezultati raziskave potrjujejo domnevo, da zdravstvena nega otroka z mišično distrofijo zahteva multidisciplinarno obravnavo otroka ter pozornost zdravstvenih delavcev in staršev. Je bolezen za katero še ni zdravila. Tehnični pripomočki lahko nudijo otroku in staršem pomoč pri vsakdanjem življenju.
Ključne besede: otrok, distrofija, medicinska sestra, osnovne življenjske aktivnosti.
Objavljeno: 18.07.2014; Ogledov: 985; Prenosov: 226
.pdf Celotno besedilo (512,48 KB)

5.
STARANJE IN DEMENCA
Dejan Zgonjanin, 2016, diplomsko delo

Opis: S pojmom staranje ali s tujko senescenca razumemo naraven fiziološki ustroj človeka, za katerega je značilno upadanje bioloških funkcij organizma. Staranje se začne z začetkom individualnega življenja s spočetjem. Potek staranja določata dva procesa in sicer: evolucijski, v katerem človek in vsa ostala živa bitja rastejo, se razvijajo in krepijo ter involucijski, ko živi organizem v celoti kvantitativno in kvalitativno peša in propade. Staranje je več stopenjski proces z mnogimi spremembami, ki so lahko biološke ali fizične, psihične in socialne narave. Spremembe se kažejo predvsem na biološkem področju, v spremembah delovanja organizma, spremembe so prisotne na koži, laseh, nohtih, kosteh, mišicah, prebavilih, dihalih, srcu in ožilju, sečilih, na možgansko-živčnem sistemu, čutilih, na žlezah z notranjim izločanjem, imunskem sistemu ter na psihičnem in socialnem področju. Demenco opredelimo kot upad spoznavnih zmožnosti na vseh področjih starostnikovega življenja. Predvsem gre tukaj za upad intelektualnih zmožnosti starostnika (motnje spominskih sposobnosti, upad sposobnosti govornega izražanja, nezmožnost uporabe telesnega motoričnega aparata in težave starostnika z zaznavanjem). Demenca je pomemben zdravstveni problem modernih razvitih družb, ker se zaradi podaljševanja življenjske dobe veča posledično tudi odstotek starejših prebivalcev.
Ključne besede: starostnik, starost, demenca, Alzheimerjeva bolezen, osnovne življenjske aktivnosti, medicinska sestra
Objavljeno: 19.10.2016; Ogledov: 1140; Prenosov: 406
.pdf Celotno besedilo (1,24 MB)

6.
ZDRAVSTVENA NEGA PREDŠOLSKEGA OTROKA Z DOWNOVIM SINDROMOM
Klaudija Šebjanič, 2016, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu smo predstavili Downov sindrom, opisali smo najpogostejše telesne, vedenjske in zdravstvene značilnosti Downovega sindroma. V okviru konceptualnega modela Virginie Henderson smo opisali 14. osnovnih življenjskih aktivnosti in proces zdravstvene nege. Z raziskavo in načrtovanjem procesa zdravstvene nege smo želeli ugotoviti, pri katerih osnovnih življenjskih aktivnostih potrebuje predšolski otrok z Downovim sindromom pomoč staršev oziroma svojcev. Metodologija raziskovanja: Empirični del diplomskega dela je temeljil na kvalitativni metodologiji raziskovanja. Izvedli smo študijo primera. Informacije smo dobili s pomočjo delno strukturiranega intervjuja staršev in opazovanjem obolele deklice. Rezultati: S pomočjo študije primera smo ugotovili, da imajo starši zelo veliko vlogo pri razvoju predšolskega otroka z Downovim sindromom. Deklica potrebuje največ pomoči ali nadzora staršev pri naslednjih življenjskih aktivnostih: prehranjevanju in pitju, odvajanju in izločanju, gibanju in ustrezni legi, oblačenju, čistoči in negi telesa, izogibanju nevarnostim v okolju, komunikaciji in učenju, razvedrilu in rekreaciji. Ugotovili smo, da morajo biti starši aktivno vključeni v proces zdravstvene nege, glede na dekličine zmožnosti. Diskusija in zaključek: V zdravstveni negi je zelo pomembno medsebojno delovanje staršev in vseh zdravstvenih delavcev, saj le tako lahko predšolskemu otroku z Downovim sindromom zagotovijo kakovostno in predvsem individualno zdravstveno nego. Ta mu pomaga pri osvajanju osnovnih življenjskih aktivnosti na poti k čim veji meri samostojnosti.
Ključne besede: Downov sindrom, otrok, osnovne življenjske aktivnosti, konceptualni model V. Henderson, študija primera.
Objavljeno: 19.10.2016; Ogledov: 935; Prenosov: 158
.pdf Celotno besedilo (796,79 KB)

Iskanje izvedeno v 0.15 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici