Iskanje po katalogu digitalne knjižnice

Opis: Šole s prilagojenim programom ob razvijajoči se prenovi šolskega sistema postajajo močan del šolske mreže, katerih namen je razvoj v smeri oblikovanja centrov nudenja pomoči za redne osnovne šole na področju sistematizacije, svetovanja, celostne obravnave otrok in načinov dela. Prav tako so to ustanove, ki otrokom z motnjo v duševnem razvoju nudijo ustrezne pogoje za izobraževanje in celostno obravnavo ter sledijo načelom inkluzije z željo zmanjšati stigmatizacijo otrok in povečati njihovo vključenost v okolje kot enakovreden subjekt v smeri sprejetosti njihove drugačnosti. Celostna obravnava otrok ni samo temelj dela na šoli s prilagojenim programom, temveč so v obravnavo otrok vključeni individualizacija, timsko delo in sodelovanje s starši in širšim okoljem. Učitelji z umetnostjo kot medijem po eni strani razvijajo področja emocije otrok, z delom na močnejših področjih učenca izboljšujejo njegovo samopodobo ter prek delavnic in projektov navezujejo stik z okolico in drugimi osnovnimi šolami, umetnostni proces pa po drugi strani omogoča pedagogu opazovanje otrokove osebe. V teoretičnem delu magistrske naloge so predstavljeni pregled literature, raziskav in člankov domačih in tujih avtorjev o delovanju in vlogi osnovne šole s prilagojenim programom ter prednosti in slabosti vključevanja otrok z motnjo v duševnem razvoju v sistem izobraževanja in vključevanje področja pomoči umetnosti v sistem vzgoje in izobraževanja. Empirični del temelji na kvalitativni raziskavi študije primera učenke z več motnjami, pri kateri so se v izvedene likovne delavnice vnesle metode pomoči z umetnostjo zaradi spodbujanja socialne interakcije, razvoja domišljijske in skupne igre, razvijanja subtilnega odnosa do likovnega ustvarjanja in spoznavanja novih tehnik ustvarjanja.
Ključne besede: osnovne šole s prilagojenim programom, otroci z motnjo v duševnem razvoju, pomoč z umetnostjo
Objavljeno v DKUM: 18.08.2017; Ogledov: 2562; Prenosov: 265
Celotno besedilo (2,91 MB)