51. Vloga osnovne šole pri prepoznavanju spolnih zlorab otrok : diplomsko delo visokošolskega strokovnega študija Varnost in policijsko deloEva Prošek, 2016, diplomsko delo Opis: Diplomsko delo je sestavljeno iz dveh delov. V prvem delu so predstavljene definicije spolne zlorabe otrok, oblike ter faze v katerih zloraba poteka. Prav tako so v prvem delu opisani znaki spolnih zlorab, značilnosti žrtev ter ukrepanje s strani šole. V drugem delu so predstavljeni rezultati ankete, s katero smo želeli ugotoviti, ali zaposleni poznajo mehanizme, ki jih ima šola za odkrivanje in prijavo spolnih zlorab otrok, ter koliko so ozaveščeni o tej problematiki.
Anketo smo izvedli na izbrani osnovni šoli. Izpolnjevali so jo uslužbenci šole, tako pedagoški kot nepedagoški delavci. Rezultati raziskave so pokazali, da je velika večina anketiranih mnenja, da je prepoznavanje znakov zlorab otrok pri njihovem delu zelo pomembno. Prav tako jih veliko meni, da bi znake, ki jih kaže zlorabljen otrok, do neke mere znali prepoznati. Rezultati so pokazali, da so uslužbenci pozitivno naravnani k preventivi zlorab otrok, vendar imajo na tem področju pomanjkljivo znanje. Razlog za to se, glede na rezultate ankete, skriva v pomanjkanju ozaveščenosti o protokolih za prepoznavanje in preprečevanje zlorab otrok na osnovnih šolah. Kot največji dejavnik za neprijavo suma zlorabe otroka so izpostavili strah, da bi napačno prepoznali simptome spolne zlorabe.
Ključne besede: spolne zlorabe, otroci, odkrivanje, ukrepi, dolžnosti, preprečevanje, osnovne šole, izobraževanje, preventivni programi, diplomske naloge
Objavljeno v DKUM: 15.11.2016; Ogledov: 1998; Prenosov: 150
 Celotno besedilo (795,20 KB) |
52. Izobraževalni uspeh in socialno vključevanje učencev s posebnimi potrebami v osnovnošolskem in srednješolskem izobraževanju v SlovenijiBlanka Kovačec, 2016, magistrsko delo Opis: V osnovne in srednje šole se vključuje vedno več otrok, ki ima posebne potrebe. Mnogi avtorji (npr. Kavkler, Opara, Mikuš Kos), katerih ugotovitve so uporabljene, opozarjajo, da izobraževalne ustanove v Sloveniji na spremembe niso bile dobro pripravljene.
Šolanje je za otroka, ki ima posebne potrebe, napornejše. Bistveno pri vključevanju je, da učenec občuti pripadnost, da ima uspešne socialne interakcije s sovrstniki. Odločba mu omogoča določene prilagoditve, s pomočjo katerih dosega zahtevane standarde znanja, hkrati pa lahko negativno vpliva na socialne interakcije s strani vrstnikov.
V teoretičnem delu magistrskega dela je podrobneje opredeljena kategorija otrok, ki imajo posebne potrebe, opisan je razvoj vzgoje in izobraževanja zanje po svetu in doma, vključeni so podatki o njihovem številu v Sloveniji, navedene so temeljne zakonske podlage za njihovo ustrezno vključevanje v šole, opisano je, kako poteka izobraževanje zanje.
Empirični del vključuje analizo informacij in ugotovitev iz intervjujev z učenci in dijaki, ki imajo posebne potrebe, ter iz anketiranja njihovih vrstnikov, učiteljev in spremljevalk. Problematika je tako osvetljena z več zornih kotov. Pridobljeni so podatki o izvajanju dodatne strokovne pomoči in prilagoditvah ter stališčih do obojega. Preverjena je ne le učna uspešnost, ampak tudi njihova socialna vključenost. Vsi intervjuvani učenci so uspešno zaključili razred v prejšnjem šolskem letu in se večinoma uspešno vključujejo v skupine sovrstnikov. Učitelji glede na dejstvo, da število učencev s posebnimi potrebami iz leta v leto narašča, opozarjajo na potrebo po dodatnem strokovnem izpolnjevanju.
Ključne besede: otroci s posebnimi potrebami, osnovne šole, srednje šole, učna uspešnost, socialna vključenost (integracija)
Objavljeno v DKUM: 05.10.2016; Ogledov: 2612; Prenosov: 274
Celotno besedilo (1001,54 KB) |
53. RABA SOCIALNIH ZVRSTI JEZIKA PRI OSNOVNOŠILCIH TRETJEGA TRILETJAMateja Mesarič, 2016, diplomsko delo Opis: Slovenski jezik je vrednota, ki se nam danes zdi samoumevna in mnogim pač sredstvo sporazumevanja. V diplomski nalogi smo utemeljili, da je slovenski jezik res sredstvo sporazumevanja, vendar je jezik, katerega se moramo skozi izobraževalni proces priučiti, saj nam je v zibel položen le materni jezik, ki je del slovenskega jezika.
Diplomsko delo je razdeljeno na dva sklopa. V teoretičnem delu je na podlagi literature predstavljena zvrstnost slovenskega jezika, v empiričnem delu pa je s pomočjo anketnega vprašalnika podana realna raba zvrsti jezika v izbrani osnovni šoli med učenci zadnjega triletja.
Učenci, kateri so sodelovali pri empiričnem delu so dokazali, da se narečje ohranja, da je njegova raba živa in da je izumrtju narečij povsem nemogoče. Učenci se namreč tako doma z družino, s sokrajani nevrstniki in z vrstniki pogovarjajo v krajevnem narečnem govoru. V šolskih klopeh in povsod, kjer je to potrebno glede na govorni položaj, uporabljajo knjižni jezik. Da ima slovenski jezik veliko oblik, dokazujejo z rabo mladostniške govorice slenga. Anketirani učenci na OŠ BK zadnjega triletja imajo izrazito pozitiven odnos do krajevnega govora, saj ga ali zavestno gojijo in so ponosni nanj, ali pa poleg svojega krajevnega narečja radi poslušajo še druge. Kar je prav, saj tako pridobivajo nova znanja.
Ključne besede: govorni položaj, socialne zvrsti jezika, raba narečij, prleško narečje, sleng, učenci osnovne šole tretjega triletja.
Objavljeno v DKUM: 13.09.2016; Ogledov: 1427; Prenosov: 125
Celotno besedilo (1,69 MB) |
54. POUK GEOGRAFIJE V NARAVNEM OKOLJU V NEPOSREDNI BLIŽINI ŠOLE NA PRIMERU OSNOVNIH ŠOL CELJSKEGA OBMOČJAAndrej Ojsteršek, 2016, diplomsko delo Opis: Geografija je veda o zemeljskem površju, ki preučuje porazdelitev in vzročno-posledično odvisnost naravnih in družbenih pojavov. Posledično pouk geografije ni samo opazovanje in opisovanje elementov pokrajine, ampak raziskovanje, analiziranje in uporaba pridobljenega geografskega znanja, sposobnosti in zmožnosti na ostalih področjih posameznikovega življenja.
Okolica šole je lahko dobra učilnica geografije, ki zadosti zgoraj izpostavljenim namenom in kjer učenci pridobivajo trajne izkušnje in doživetja, saj teorija preide v prakso in obratno. Učenci izkušnjo učenja v naravi sprejmejo tudi na čustveni ravni in jo delijo s sovrstniki in učiteljem. Vzpostavljajo se vezi in odnosi med geografsko vsebino in prostorom, ki posledično vplivajo na posameznikov prispevek k naravi in družbi.
V diplomskem delu smo teoretično opredelili poučevanje geografije v preteklosti, danes in v prihodnosti ter povzeli interne in eksterne vplive na učenje/poučevanje. Ključnega pomena je opredelitev doživljajske pedagogike in izkustvenega učenja. V nadaljevanju smo opravili raziskavo z anonimnim vprašalnikom, s katerim smo poskušali izvedeti, kakšen je odnos učiteljev geografije in učencev izbranih osnovnih šol celjskega območja do izkustvenega in doživljajskega pouka geografije v neposredni bližini šolske ustanove.
Ugotovili smo, da je pri učiteljih geografije razkorak med teoretično-moralnim in dejanskim poučevanjem geografije v naravnem okolju. Trdimo lahko, da so izbrane šole celjskega območja geostrateško primerne za izvajanje takšnega tipa pouka, ampak kljub interesu učencev, učitelji zagovarjajo preobremenjenost, birokratsko omejevanje ter prenizek učenčev izobraževalni iztržek v primerjavi z učiteljevim vloženim trudom.
Ključne besede: Geografija, izkustveno in doživljajsko učenje, neposredna bližina osnovne šole.
Objavljeno v DKUM: 31.08.2016; Ogledov: 1312; Prenosov: 141
Celotno besedilo (2,56 MB) |
55. PRESOJA UPORABE DOKUMENTACIJSKEGA SISTEMA V OSNOVNIH ŠOLAHTeja Jurak, 2016, diplomsko delo Opis: Namen sistemov za upravljanje z dokumenti je poleg arhivske funkcije še ustvarjanje, urejanje in upravljanje z dokumenti ter možnosti njihovega sledenja in revidiranja. V javnih osnovnih šolah v Sloveniji sta najpogosteje zastopana Lo.Polis podjetja Logos in eAsistent konzorcija Herkules. Prednosti sta ta dokumentacijska sistema prinesla predvsem učiteljem zaradi velike preglednosti in znatno hitrejše obdelave raznih statističnih podatkov. Najmanj so nad dokumentacijskim sistemom navdušeni osnovnošolci, ker imajo njihovi starši informacije takoj na razpolago. Računovodstvo uporablja druge računalniške programe, v največji meri je zastopan SAOP. Za lažje in učinkovitejše delo je omogočen uvoz in izvoz podatkov iz šolskega dokumentacijskega sistema v računovodski program. Osnovne šole dokumente, ki so vezani trajni hrambi, hranijo ali samo v papirni obliki ali kombinirano, tako v papirni kot tudi elektronski obliki. Dokumente, ki se hranijo določen čas 5 let ali manj oz. krajši kot je minimalni rok hrambe dokumentov, več dokumentov arhivirajo v elektronski obliki.
Ključne besede: dokument, dokumentacijski sistem, centralna zbirka dokumentov, sistem za upravljanje dokumentov, javne osnovne šole, računovodstvo osnovnih šol
Objavljeno v DKUM: 25.08.2016; Ogledov: 1214; Prenosov: 112
Celotno besedilo (1,62 MB) |
56. RABA BRALNIH UČNIH STRATEGIJ PRI POUKU SLOVENŠČINE V 7. RAZREDU OSNOVNE ŠOLEMateja Lubej, 2016, diplomsko delo Opis: POVZETEK
Kljub vsej tehniki in elektroniki, katere imamo v današnjem času, branje še vedno predstavlja glavni vir pridobivanja informacij, tako v šoli kot v zasebnem življenju. Branje in razumevanje prebranega imata pomembno vlogo pri pouku slovenščine in tudi pri drugih predmetih, saj največ učenja še vedno poteka s pomočjo besedil oziroma iz besedil. V procesu učenja se od učenca pričakuje, da bo prebrano besedilo razumel, si ga zapomnil in nove informacije znal uporabiti pri reševanju problemov. Za učinkovito branje oziroma učenje s pomočjo branja, pa morajo učenci poznati različne bralne učne strategije. Te jim omogočajo boljše razumevanje prebranega, povezovanje novih informacij z že znanimi in lažjo ter boljšo zapomnitev informacij. Poznavanje različnih bralnih učnih strategij učencem omogoča, da se sami odločijo, katera bralna učna strategija jim pri posameznem besedilu omogoča najlažje razumevanje prebranega in zapomnitev bistvenih informacij.
V sklopu diplomskega dela želimo ugotoviti, katere bralne učne strategije uporabljajo učenci 7. razreda izbrane osnovne šole pri branju neumetnostnih besedil. Prav tako želimo preizkusiti dve bralni učni strategiji, katerih še ne poznajo, in sicer Paukovo strategijo in metodo PV3P.
Ključne besede: KLJUČNE BESEDE: branje, učenje, bralne učne strategije, neumetnostno besedilo, Paukova strategija, metoda PV3P, 7. razred osnovne šole.
Objavljeno v DKUM: 27.07.2016; Ogledov: 3081; Prenosov: 333
Celotno besedilo (984,07 KB) |
57. STIL VODENJA V OSNOVNI ŠOLI XDavor Jovanovič, 2016, diplomsko delo/naloga Opis: Uspešno vodenje je tema, ki se ji je tako v preteklosti kot tudi danes namenjalo veliko pozornosti. Pri tem so se oblikovale številne teorije vodenja, ki so nastajale tudi kot nekakšen pripomoček tistim, ki so zasedali vodstvene položaje. Kakšen naj bi bil dober vodja, katere stile vodenja in kdaj naj bi jih uporabljal pri svojem delu, so vprašanja, zelo aktualna tudi v današnjem času. Načeloma velja, da je dober vodja tisti, ki svoje zaposlene posluša, sprejema njihove predloge, z njimi sodeluje, jih motivira, vzpodbuja njihovo ustvarjalnost in samoiniciativnost, jim zaupa in jih vključuje v procese odločanja.
Stil vodenja, ki ga vodja uporablja z namenom vplivati na zaposlene, da bi dosegli zastavljene cilje, je odvisen tako od njegovih osebnostnih lastnosti, značilnosti organizacije, narave dela, zaposlenih itd., v veliki meri pa tudi od situacije, ki zahteva prilagoditev stila vodenja.
Ko govorimo o vodenju osnovne šole, mesto vodje prevzema ravnatelj šole. Ravnatelj kot vodja vzgojno-izobraževalne ustanove ni zgolj poslovodni organ šole, temveč tudi pedagoški vodja. Kakšen stil vodenja uporablja ravnateljica osnovne šole X, smo raziskovali v pričujoči diplomski nalogi s pomočjo anketnega vprašalnika, razdeljenega med zaposlene na šoli. Pri tem smo si zastavili tri hipoteze, na podlagi katerih smo ugotavljali, ali na šoli prevladuje demokratičen stil vodenja, kakšno je zadovoljstvo zaposlenih s stilom vodenja in v kolikšni meri so zaposleni vključeni v procese odločanja.
Ključne besede: Vodenje, teorije vodenja, vodja, stil vodenja, vodenje osnovne šole.
Objavljeno v DKUM: 04.07.2016; Ogledov: 1594; Prenosov: 334
Celotno besedilo (1,84 MB) |
58. POUK IZVEN UČILNICE NA PRIMERU EKSKURZIJE PRI PREDMETU SPOZNAVANJE OKOLJA V TRETJEM RAZREDU DEVETLETNE OSNOVNE ŠOLETjaša Kumer, 2016, diplomsko delo Opis: V diplomskem delu Pouk izven učilnice na primeru ekskurzije pri predmetu spoznavanje okolja v tretjem razredu devetletne osnovne šole opredeljujemo sodobne didaktične pristope pri poučevanju predmeta spoznavanje okolja izven učilnice.
Diplomsko delo je razčlenjeno na teoretični in praktični del. V prvem, teoretičnem delu predstavljamo značilnosti pouka izven učilnice z vidika sodobne didaktike. Posebno pozornost smo namenili sodobnim didaktičnim strategijam. Sledi predstavitev različnih vrst pouka izven učilnice, podrobneje ekskurzije, in domačega kraja, Slovenskih Konjic. V drugem, praktičnem delu ob upoštevanju teoretičnih konceptov in predlogov priročnikov za učitelje predstavljamo ekskurzijo kot del vzgojno-izobraževalnega procesa, kjer imajo učenci možnost, da se z učno snovjo seznanijo preko aktivnega opazovanja izven šolskih prostorov.
Namen diplomskega dela je predstaviti pomen neposrednega izkustvenega učenja in raziskovanja domače pokrajine ter podati predloge za izvedbo pouka izven učilnice v domačem kraju, Slovenskih Konjicah, za učence tretjega razreda devetletne osnovne šole. Na podlagi analize učnega načrta za spoznavanje okolja smo izbrane vzgojno-izobraževalne vsebine umislili v primernih učnih dejavnostih, jim določili učne cilje ter predvideli interdisciplinarne povezave. Na osnovi preprostih učnih metod ekskurzije smo pripravili Program pouka izven učilnice pri spoznavanju okolja v tretjem razredu v našem domačem kraju, Slovenskih Konjicah. Aktivnosti učencev so prilagojene njihovemu samostojnemu raziskovanju in vključevanju lastnih izkušenj pri pridobivanju novih znanj.
Ključne besede: Predmet spoznavanje okolja, pouk izven učilnice, izkustveno učenje, aktivnosti učencev, ekskurzija, tretji razred devetletne osnovne šole, Slovenske Konjice.
Objavljeno v DKUM: 06.06.2016; Ogledov: 3179; Prenosov: 477
Celotno besedilo (1,92 MB) |
59. GEOGRAFSKA UČNA POT RAČA V 5. RAZREDU DEVETLETNE OSNOVNE ŠOLEMojca Boštaj, 2016, diplomsko delo Opis: V diplomskem delu smo na podlagi strokovne geografske literature proučili izbrane geografske značilnosti občine Moravče s poudarkom na naselju Krašce. Opredelili smo pomen pouka v naravi pri proučevanju domače pokrajine z izkustvenim učenjem. Analizirali smo učni načrt Družba ter Naravoslovje in tehnika s pomočjo deskriptivne metode in izbrali ter oblikovali učne cilje za vzpodbujanje izkustvenega učenja na osnovi terenskega dela.
Na učni poti učenci pri neposrednem stiku z naravo z izkustvenim učenjem pridobivajo novo in utrjujejo že usvojeno znanje. Na osnovi terenskega raziskovanja smo oblikovali geografsko učno pot Rača. Za učence petega razreda devetletne osnovne šole smo oblikovali učno pot z uporabo aktivnih učnih metod neposrednega opazovanja ter predstavili možne dejavnosti na terenu.
Geografska učna pot Rača je opremljena s priročnikom, ki je učitelju v pomoč pri izvedbi terenskega dela in za podrobnejšo seznanitev z značilnostmi posameznega opazovalnega mesta, ki jih učitelj posreduje učencem. Priročnik za učitelje je sestavljen iz vodnika po posameznih opazovalnih točkah, kjer so za vsako opazovalno mesto napisane specifične geografske in druge informacije. Pri vsakem opazovalnem mestu so zapisane vsebine, operativni cilji, učne metode, pripomočki, priporočena literatura ter dejavnosti, ki jih učenci izvajajo. Oblikovali smo tudi primere učnih listov za učence ter njihove rešitve, s pomočjo katerih učenci pridobivajo novo znanje in poglabljajo ter utrjujejo že znano učno snov.
Ključne besede: naselje Krašce, pouk v naravi, izkustveno učenje, geografska učna pot, terensko delo, peti razred devetletne osnovne šole
Objavljeno v DKUM: 20.05.2016; Ogledov: 2015; Prenosov: 275
Celotno besedilo (3,81 MB) |
60. ZGODBE IN DRAMATIZACIJA PRI POUČEVANJU TUJEGA JEZIKA NA RAZREDNI STOPNJI OSNOVNE ŠOLETjaša Zorko, 2016, diplomsko delo Opis: Diplomsko delo z naslovom Zgodbe in dramatizacija pri poučevanju tujega jezika na razredni stopnji osnovne šole je praktično diplomsko delo, v katerem smo obravnavali pristope opismenjevanja in senzibiliziranje za književnost pri pouku tujega jezika ter opisali praktični primer uporabe zgodb in dramatizacije pri pouku tujega jezika na razredni stopnji osnovne šole. Obravnavano temo smo podkrepili z izsledki tujih raziskav. Namen diplomskega dela je zbrati in opisati didaktična priporočila za uporabo zgodb in dramatizacije pri pouku tujega jezika na razredni stopnji osnovne šole. V skladu s tem so bile načrtovane dejavnosti, ki smo jih izvedli v okviru desetih srečanj na eni izmed mariborskih osnovnih šol. Ob koncu izvedbe projekta je bila opravljena tudi evalvacija. Končno vrednotenje je pokazalo, da so bile dejavnosti za usvajanje besedišča v tujem jeziku in sproščeno rabo tujega jezika v četrtem razredu osnovne šole, uspešne. Učenci so bili za delo zelo motivirani in so se veselili svojih dosežkov.
Ključne besede: Razvoj bralnih zmožnosti, učenje tujega jezika, zgodbe in dramatizacija, razredna stopnja osnovne šole.
Objavljeno v DKUM: 20.05.2016; Ogledov: 1786; Prenosov: 201
Celotno besedilo (1,81 MB) |
