1. Attitudes of teachers towards the inclusion of children with special needs in primary and secondary schoolsMajda Schmidt, Ksenja Vrhovnik, 2015, izvirni znanstveni članek Opis: Many researchers emphasize teachers' attitudes as a decisive component in ensuring successful inclusion of students with special needs (SN students). The empirical research that is presented in the main part of this article analyzes the attitudes of primary and secondary teachers towards the inclusion of SN students with respect to the type of school, the teachers' age, the number of SN students in the class, and the teachers') acquired skills. A questionnaire was devised for the study, based on two previous questionnaires: the Questionnaire on Attitudes towards Integration and the Teacher Stress and Coping Questionnaire. The secondary teachers showed more positive attitudes towards SN students than did their primary colleagues, as well as towards teaching and adaptation with respect to the students' SN and towards the psychophysical strain related to such work. The youngest group of teachers, those aged from 20 to 30, shows a higher level of agreement related to the provision of adequate support. Teachers with fewer SN students in class (up to two students) show a higher degree of support for inclusion of SN students than do other groups of teachers. Teachers without training for work with SN students in comparison with their colleagues who had it show a lower level of agreement with respect to support and assistance at educational work with SN students.
Ključne besede: defektologija, pristopi učiteljev, starost učiteljev, otroci s posebnimi potrebami, otroci z motnjami, integrirani otroci, socialna integracija, emocionalna integracija, motivacijska integracija, osnovne šole, srednje šole, defectology, teachers' attitudes, teachers' age, impaired children, integrated children, integration, social integration, emotional integration, motivational integration, primary schools, secondary schools
Objavljeno v DKUM: 17.09.2024; Ogledov: 0; Prenosov: 3
 Povezava na celotno besedilo |
2. Medvrstniško nasilje v osnovni šoli : magistrsko deloSara Smerdel, 2024, magistrsko delo Opis: Medvrstniško nasilje je opredeljeno kot fizični, verbalni, psihološki napad ali ustrahovanje v fizično - psihološko neenakem okolju, ki se izvaja namerno, prostovoljno in sistematično v presledkih proti šibkejšim vrstnikom z namenom povzročiti strah in tesnobo ter škodo pri žrtvi. Pojavlja se med otroci in mladostniki na vseh stopnjah izobraževanja. Največje tveganje je v skupini mladostnikov med 13 in 15 letom. Za medvrstniško nasilje je značilna socialna izključenost ter fizično in verbalno ustrahovanje. Pri nasilju ločimo neposredno ali vidno nasilje, ki se kaže v verbalnem in fizičnem nasilju in posredno, manj vidno nasilje, kjer prednjači socialna izključenost. Dejavniki, ki prispevajo k ustrahovanju so na splošno razdeljeni v tri glavne skupine: individualni, družinski in šolski. Medvrstniško nasilje v šoli ima močan vpliv na učne dosežke učencev in na njihovo fizično in psihično zdravje, kar se lahko nadaljuje tudi kasneje, zato mora biti ugotavljanje vzrokov za medvrstniško nasilje v šolah in izvajanje učinkovitih ukrepov za njegovo preprečevanje primarna naloga vseh, saj bomo le tako dosegli, da otroci in mladostniki ne bi bili žrtve medvrstniškega nasilja.Teoretična izhodišča so uporabljena na raziskavi pojavnosti medvrstniškega nasilja med učenci od 5. do 9. razreda Osnovne šole Ivana Cankarja na Vrhniki. Osnovne značilnosti medvrstniškega nasilja med učenci ne odstopajo bistveno od splošnih ugotovitev, ki veljajo za večino osnovnih šol. Medvrstniškemu nasilju je bilo vsaj enkrat izpostavljeno več kot tri četrtine dijakov, od teh le malo več kot 8 odstotkov večkrat na teden. Petina dijakov z nasiljem ni imelo stika. Med učenci prevladuje verbalno nasilje, fizičnega nasilja je malo in presenetljivo, ob veliki razširjenosti rabe elektronskih naprav in družbenih omrežij, le to ni pogosto orodje za izvajanje medvrstniškega nasilja. Tako učenci kot učitelji težavo prepoznavajo in so tudi pripravljeni v šolskem okolju biti dejavni pri omejevanju in izkoreninjanju medvrstniškega nasilja.
Ključne besede: medvrstniško nasilje, osnovne šole, žrtve, napadalci, opazovalci, magistrska dela
Objavljeno v DKUM: 27.08.2024; Ogledov: 82; Prenosov: 65
 Celotno besedilo (1,92 MB) |
3. Stališča učencev razredne stopnje dvojezičnih osnovnih šol do dvojezičnega pouka : magistrsko deloTajda Varga, 2024, magistrsko delo Opis: Magistrsko delo je sestavljeno iz dveh zaključnih celot – teoretičnega in empiričnega dela. V teoretičnem delu so predstavljena teoretična izhodišča, in sicer dvojezičnost in dvojezično izobraževanje na območju Prekmurja. Namen empiričnega dela je bil ugotoviti, kakšna stališča imajo učenci tretjega, četrtega in petega razreda dvojezičnih osnovnih šol do dvojezičnega pouka. V raziskavi je bilo ugotovljeno, da imajo učenci pozitivna stališča do dvojezičnega pouka in okolja. Večini anketiranih učencev je všeč, da pouk poteka v obeh jezikih (slovenskem in madžarskem). Kot pomembno ugotovitev izpostavljamo, da učenci menijo, da bodo v okviru osnovnošolskega izobraževanja pridobili ustrezno znanje slovenskega jezika za nadaljevanje šolanja v Sloveniji. Rezultati prav tako potrjujejo, da učenci z madžarščino kot maternim jezikom menijo, da bodo pridobili ustrezno znanje madžarskega jezika za nadaljevanje šolanja na Madžarskem. Učenci so prav tako podali pozitivna stališča do bivanja v dvojezičnem okolju in menijo, da jim dvojezičnost pomaga, da se boljše razumejo s sošolci in vrstniki, ker govorijo oba jezika, to pa je zelo pomembno za njihovo boljše počutje . Lahko povzamemo, da to strinjanje pomeni zavedanje, da jim bo ustrezno znanje obeh jezikov pomagalo pridobiti nove priložnosti za delo in izobraževanje. Pomembno je, da dvojezično izobraževanje spodbuja in omogoča pripadnikom madžarske narodne manjšine, da so uspešno vključeni v izobraževalni proces. Ugotovili smo, da dvosmerni izobraževalni model deluje v okviru izobraževalnega procesa in s tem uči učence sožitja in strpnosti, ne glede na pripadnost.
Ključne besede: Narodnostno mešano območje v Prekmurju, dvojezičnost, model dvojezičnega izobraževanja, dvojezični pouk, dvojezične osnovne šole
Objavljeno v DKUM: 10.06.2024; Ogledov: 185; Prenosov: 24
Celotno besedilo (2,13 MB) |
4. Napovedni model poklicnih želja in odločitev osnovnošolcev s poudarkom na izbiri tehniških poklicev : doktorska disertacijaIgor Košak, 2024, doktorska disertacija Opis: Izbira ustrezne izobraževalne, in s tem tudi karierne poti, je ena izmed najpomembnejših odločitev, ki jih morajo sprejeti učenci ob koncu osnovnošolskega izobraževanja. Cilj našega dela je prepoznati: a) priljubljenost posameznih poklicev, b) dejavnike, ki bi lahko vplivali na poklicne želje in odločitev osnovnošolcev za karierno pot s poudarkom na izbiri tehniških poklicev ter c) razviti napovedne modele, s katerimi bi olajšali načrtovanje ukrepov za poklicno usmerjanje učencev.
V neeksperimentalno študijo smo vključili 4.534 učencev od 5. do 9. razreda 35 slovenskih osnovnih šol (starost 11 do 15 let), podatke smo zbirali z uporabo spletnega vprašalnika. S splošnim vprašalnikom, namenjenim vsem anketirancem, smo ob demografskih podatkih spremljali spremembe glede priljubljenosti poklicnih želja na 13 poklicnih področjih. Učenci 9. razreda so dodatno odgovarjali tudi o: (a) osebnih dejavnikih, ki vplivajo na izbiro poklica, (b) odnosu do tehniških poklicev, (c) nameri o izbiri tehniškega poklica in (d) o aktualni izbiri srednje šole.
Ugotavljamo, da so v celotni populaciji najbolj priljubljeni poklici, ki zahtevajo univerzitetno oziroma visokošolsko izobrazbo, poklici z zahtevano zaključeno osnovno šolo so na repu priljubljenosti. Najbolj priljubljeni so poklici v športu in kulturi, sledijo tehniško-tehnološki poklici, na tretjem mestu glede priljubljenosti so poklici v zdravstvu. Z leti šolanja se veča priljubljenost poklicev z zahtevano univerzitetno izobrazbo, upada pa priljubljenost poklicev, ki zahtevajo zaključeno osnovno šolo. Poklicne želje za opravljanje tehniško-tehnoloških poklicev, ki zahtevajo srednješolsko izobrazbo, opazno narastejo od 6. do 9. razreda. V raziskavi smo potrdili tudi stereotipno razliko v poklicnih željah za tehniške poklice med dečki in deklicami.
Med učenci 9. razreda osnovne šole so tehniško-tehnološki poklici, ki zahtevajo univerzitetno izobrazbo, na tretjem mestu najbolj priljubljenih poklicev, obstajajo pa statistično značilne razlike po spolu, ki so v prid dečkom. Med osebnimi dejavniki, ki vplivajo na oblikovanje poklicnih želja bi izpostavili, da prevladujejo dejavniki notranje (intrinzične) motivacije (»zanimivo delo«, »poklic, v katerem bom užival«, »poklic, ki bo izpolnil življenjske ambicije« in »poklic, ki nudi izzive«), medtem ko so se dejavniki zunanje (ekstrinzične) motivacije izkazali kot manj pomembni (»nasvet drugih« in »poklic prinaša slavo«). V povzetku zaznavamo, da imajo učenci 9. razreda v povprečju zelo pozitiven odnos do tehniških poklicev, česar nato ne zasledimo v njihovi nameri o izbiri tehniškega poklica, ki je izrazito nizka; statistično značilne razlike med spoloma zaznamo pri dečkih.
V sklepu povzamemo, da v kolikor je družbeni cilj vključiti več učencev v smeri tehniško-tehnološkega izobraževanja ter v nadaljevanje njihove poklicne poti v tej smeri, moramo sprejeti več učinkovitih intervencij in ukrepov, ne le za spodbujanje zanimanja za tehniško-tehnološke poklice med mladimi, temveč predvsem za aktualno pretvorbo njihovih želja v konkretne odločitve.
Ključne besede: Slovenija, osnovne šole, poklicne želje osnovnošolcev, tehniški poklici, osebni dejavniki, odnos do tehniških poklicev, namera o izbiri tehniškega poklica, poklicna odločitev
Objavljeno v DKUM: 23.04.2024; Ogledov: 235; Prenosov: 52
Celotno besedilo (4,16 MB) |
5. Ukrepi osnovnih šol, policije in centra za socialno delo ob zaznavi medvrstniškega nasilja : diplomsko delo visokošolskega študijskega programa Varnost in policijsko deloLucija Lampe Kastelic, 2024, diplomsko delo Opis: Osnovni namen tega diplomskega dela je predstaviti ukrepe in postopke institucij, ki pojav medvrstniškega nasilja najbolj zaznavajo in so prvi posredovalci. Opisani so ukrepi osnovnih šol, ukrepi policije in ukrepi centra za socialno delo ob zaznavi medvrstniškega nasilja. Gre za institucije, ki v sodelovanju s sodiščem in organizacijami za preprečevanje nasilja ustrezno in učinkovito ukrepajo pri preprečevanju in zatiranju nasilja, obenem pa skrbijo za rehabilitacijo in prevzgojo posameznikov, ki so nasilje že izvajali, a se jih zaradi še ne dokončanega osebnostnega razvoja da z ustreznimi ukrepi dokaj hitro in brez hujših posegov usmeriti nazaj na pravo pot.
Prav tako je izpostavljen problem definiranja pojma medvrstniško nasilje, s katerim imamo v Sloveniji še danes kar nekaj težav. Naštete in opisane so oblike medvrstniškega nasilja. Izvedena je tudi analiza hišnega reda, vzgojnega načrta in pravil šolskega reda osnovnih šol na območju občine Kamnik. Navedeni akti namreč določajo, kakšno vedenje je na območju šolskega prostora sprejemljivo in kakšno ne. Z njimi šole določijo pravila in vzgojne postopke z ukrepi v primeru kršenja šolskih pravil. Kršitve so v grobem razdeljene na lažje kršitve, težje kršitve in najtežje kršitve. Delavci šole vsako kršitev podrobno analizirajo, pri tem pa upoštevajo vsa dejstva in okoliščine in zadevo obravnavajo individualizirano. Po celostni analizi izvedejo ustrezen vzgojni ukrep.
Ključne besede: medvrstniško nasilje, osnovne šole, policija, centri za socialno delo, ukrepi, diplomske naloge
Objavljeno v DKUM: 03.04.2024; Ogledov: 409; Prenosov: 145
Celotno besedilo (815,82 KB) |
6. Izvedba naravoslovnih aktivnosti na gozdni učni poti Mrtvice reke Mure za 4. in 5. razred osnovne šole : magistrsko deloLara Jelen, 2023, magistrsko delo Opis: Izkustveno učenje je pri naravoslovnih vsebinah smiselno, saj gre za učenje v neposrednem okolju, učenci pa si najbolj zapomnijo tisto, kar naredijo sami. Da bo pouk izven učilnice uspešen, se je potrebno nanj pripraviti in ga načrtovati. V magistrski nalogi smo najprej preverili predznanje učencev o poznavanju vsebin, ki so vezane na gozdno učno pot Mrtvice reke Mure. Glavni namen magistrske naloge je bil na podlagi rezultatov testa oblikovati aktivnosti za to določeno učno pot, s katerimi učenci pridobijo znanje in jih lahko učitelji uporabijo pri izvedbi naravoslovnega dne ali pouka izven učilnice v 4. in 5. razredu osnovne šole. Test predznanja smo opravili v 4. in 5. razredu na OŠ Veržej, kjer je skupen vzorec sestavljalo 24 učencev, in sicer 15 učencev v 4. razredu in 9 učencev v 5. razredu. Podatke smo analizirali in interpretirali s pomočjo računalniških programov Excel in Jamovi. Ugotovili smo, da učencem primanjkuje osnovnega znanja na področju vode v naravi in rastlinah, onesnaževanja, najpogostejših rastlinskih in živalskih vrst na tem območju, delovanja prehranjevalnih verig in sestave prsti. Iz tega smo oblikovali aktivnosti za dotično učno pot in pripadajoče delovne liste s pomočjo spletnega programa Canva. Gozdna učna pot že v osnovi sestoji iz štirih postaj, ki smo jih nadgradili z oblikovanimi aktivnostmi. Za praktično izvedbo smo zbrali 10 učencev 4. razreda, ki so bili pripravljeni sodelovati. Z njimi smo se sprehodili po gozdni učni poti, ob tem pa so učenci izvajali aktivnosti. Ob koncu smo z učenci izvedli kratke intervjuje z namenom preveriti pridobljeno znanje. Na podlagi dobljenih odgovorov smo oblikovali zaključek, da so aktivnosti doprinesle k učinkovitejšemu usvajanju učnih vsebin.
Ključne besede: izkustveno učenje, učenje izven učilnice, gozdna učna pot, naravoslovne aktivnosti, 4. in 5. razred osnovne šole
Objavljeno v DKUM: 02.04.2024; Ogledov: 295; Prenosov: 73
Celotno besedilo (15,98 MB) |
7. Vrstniško nasilje v osnovnih šolah v Slovenj GradcuMiroslav Črešnik, Srečko Krope, Branko Lobnikar, 2006, objavljeni znanstveni prispevek na konferenci Ključne besede: nasilje, vrstniško nasilje, otroci, osnovne šole, policija, preprečevanje, Slovenj Gradec
Objavljeno v DKUM: 21.03.2024; Ogledov: 257; Prenosov: 11
Celotno besedilo (358,94 KB) |
8. Folklorno udejstvovanje kot dejavnik oblikovanja narodne zavesti v osnovni šoli : magistrsko deloJakob Slavič, 2022, magistrsko delo Opis: Namen magistrskega dela je bil raziskati pogled učiteljev na otrokovo oblikovanje narodne zavesti in vlogo folklornega udejstvovanja pri razvijanju le-te. Posebno pozornost smo namenili vsebinam učnih načrtov posameznih predmetov osnovne šole, folklornemu udejstvovanju na osnovnih šolah in pojmovanju narodne zavesti s strani učiteljev. Teoretični del magistrskega dela zajema opredelitev pojma narod in narodna zavest, ki sovpada tudi s pojmovanjem kulture, s tem pa smo se dotaknili tudi folklore, oziroma ljudskega izročila. Rezultati temeljijo na kvalitativni vsebinski analizi, pri čimer smo podatke pridobili s pomočjo delno strukturiranih intervjujev z učitelji osnovnih šol, ki so bili ob tem tudi vodje folklornih skupin in krožkov. Hkrati smo opravili tudi analizo vsebine folklornih vsebin v učnih načrtih osnovne šole. Ugotavljamo, da se ljudsko izročilo pogosteje pojavlja pri osnovnošolskih predmetih: družba, spoznavanje okolja, slovenščina, tudi glasbena umetnost in zgodovina, vendar je uresničevanje vsebin omenjenih odvisno predvsem od samoiniciative učiteljev. Izsledki analize prikazujejo pomembno vlogo folklornega udejstvovanja pri vzpodbujanju in razvijanju otrokove narodne zavesti, kar se kaže tudi pri (vzgojno-izobraževalnih) razlikah med učenci, ki se udejstvujejo v folklornih dejavnostih, in drugimi učenci. Predlagali bi možne izboljšave v šolskih učnih načrtih in šolskem procesu na področju folklornega udejstvovanja v osnovni šoli. Posledično smo v raziskovalno nalogo zajeli možnosti medpredmetnega povezovanja na folklornem področju in oblikovanje izbirnega predmeta – Folklora.
Ključne besede: folklora, kulturna dediščina, ljudsko izročilo, narodna zavest, učni načrti osnovne šole
Objavljeno v DKUM: 12.10.2022; Ogledov: 726; Prenosov: 104
Celotno besedilo (1,21 MB) |
9. Zgodovina šole na Zgornji Ložnici med letoma 1881 in 1961 : magistrsko deloManja Vivod Smolnikar, 2022, magistrsko delo Opis: Začetek pouka na Venčeslu, kakor se je področje okoli Zgornje Ložnice nekdaj imenovalo, je prepleten z začetkom samostojnosti venčeseljske cerkve oziroma s časom, ko je leta 1785 postala samostojna kuracija. Maksimilijan Resnik, prvi znani samostojni kurat pri sv. Venčeslu, je začel poučevati otroke in nastala je nedeljska šola. Okoli leta 1850 ji je sledila zasebna šola, ki jo je vodil upokojeni učitelj Primož Felicijan Brölich. Pouk je po njegovi smrti začasno zamrl. Potreba po šoli na zgornjeložniškem je bila prisotna in kljub neugodnemu gmotnemu položaju kraja je ob prigovarjanju narodnih buditeljev leta 1881 nastala Enorazredna ljudska šola pri svetem Venčeslju. Prvi tukajšnji učitelj je bil Gabrijel Majcen, nato je bil na mesto stalnega učitelja nastavljen Ivan Povh, dolgoletni šolski upravitelj. Pouk je potekal v materinščini učencev, v slovenskem jeziku, poučevalo se je nemščino, s šolskim delom so bili povezani zakramenti (spoved, obhajilo, skušnja), praznovanja državnih praznikov so bila spremljana z obiski svetih maš. V letu 1895 je šolo prizadel potres, leto kasneje požar. V šolskem letu 1902/03 je bila Enorazredna ljudska šola Venčesl razširjena v dvorazrednico. Obdobje dvorazrednice je zaznamovala prva svetovna vojna, pouk je bil okrnjen in nereden. Pouk nemščine je po vojni zamenjal pouk srbohrvaščine in cirilice. Uvedlo se je novo ocenjevanje, obratno od dosedanjega, novost pri delu je bila tudi vpeljava šolskih izletov in ekskurzij. Leta 1924 je na mestu šolskega upravitelja upokojenega Ivana Povha nasledil njegov sin Stanko Povh. Z združitvijo bivših krajevnih političnih občin leta 1933 je število šoloobveznih otrok naraščalo in šola je bila avgusta 1935 razširjena v trirazrednico. V času okupacije se je na zgornjeložniški šoli pod nemškimi učitelji izvajal nemški pouk. Partizani so v noči iz so v noči iz 7. na 8. avgust 1944 šolsko poslopje zažgali, saj si je nemško vojaštvo nameravalo v njem urediti postojanko. Po vojni sta se na Venčesl vrnila slovenska učitelja, pouk je v neidealnih okoliščinah sprva potekal na prostem pod hrastom, kasneje v šolski baraki, ki je bila tudi središče kulturnega življenja. Leta 1955 so dobili novo šolsko zgradbo in uvedlo se je novo ime Osnovna šola Zgornja Ložnica. V sklopu reorganizacije osnovnih šol občine je bilo prejšnjih 16 šol združenih v 9 večjih in s 1. januarjem 1962 je bila ukinjena samostojnost Osnovne šole Zgornja Ložnica. Postala je podružnica in tako je ostalo do danes.
Ključne besede: Zgodovina osnovne šole, Venčesl, Zgornja Ložnica.
Objavljeno v DKUM: 12.09.2022; Ogledov: 1294; Prenosov: 99
Celotno besedilo (2,38 MB) |
10. Sodelovanje osnovnih šol s centri za socialno delo in policijo ob zaznavi nasilja v družini : magistrska nalogaŽiva Smrekar, 2021, magistrsko delo Opis: V magistrski nalogi smo raziskovali področje sodelovanja slovenskih osnovnih šol s centri za socialno delo in delom policije, ki obravnava nasilje v družini. V prvem poglavju teoretičnega dela magistrske naloge smo predstavili opredelitve in delitve nasilja v družini, kakšne so njegove posledice ter preučili zakonsko podlago. Dotaknili smo se tudi različnih statistik tega področja. V empiričnem delu naloge smo raziskali pripravljenost na sodelovanje osnovnih šol, centrov za socialno delo in policije ob zaznavi nasilja v družini. Raziskavo smo izvedli v obliki polstrukturiranih intervjujev s petimi predstavniki osnovnih šol, petimi predstavniki centrov za socialno delo in petimi predstavniki policije. Intervjuje smo izvedli v petih različnih slovenskih regijah. Rezultati nakazujejo, da je sodelovanje osnovnih šol in centrov za socialno delo v sodelovanju s policijo na zelo visoki ravni, medtem ko sodelujoči ocenjujejo, da je sodelovanje z osnovnimi šolami in centri za socialno delo slabše. Velika večina sodelujočih ocenjuje, da so spremembe delovanja potrebne pri drugih dveh inštitucijah, pri čemer nihče ne izpostavlja pomanjkljivosti lastne. Velika večina sodelujočih predstavnikov centrov za socialno delo in policije ocenjuje, da je obstoječa zakonodaja ustrezna, medtem ko predstavniki šol pravno ureditev dojemajo kot pomanjkljivo. Na podlagi rezultatov naloge izpostavljamo pomen pripravljenosti na sodelovanje vseh treh inštitucij, kjer igra pomembno vlogo tudi izobraževanje strokovnega kadra.
Ključne besede: nasilje v družini, sodelovanje, osnovne šole, centri za socialno delo, policija.
Objavljeno v DKUM: 25.11.2021; Ogledov: 1275; Prenosov: 247
Celotno besedilo (1,77 MB) |
