| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 157
Na začetekNa prejšnjo stran12345678910Na naslednjo stranNa konec
1.
Sodelovanje osnovnih šol s centri za socialno delo in policijo ob zaznavi nasilja v družini : magistrska naloga
Živa Smrekar, 2021, magistrsko delo

Opis: V magistrski nalogi smo raziskovali področje sodelovanja slovenskih osnovnih šol s centri za socialno delo in delom policije, ki obravnava nasilje v družini. V prvem poglavju teoretičnega dela magistrske naloge smo predstavili opredelitve in delitve nasilja v družini, kakšne so njegove posledice ter preučili zakonsko podlago. Dotaknili smo se tudi različnih statistik tega področja. V empiričnem delu naloge smo raziskali pripravljenost na sodelovanje osnovnih šol, centrov za socialno delo in policije ob zaznavi nasilja v družini. Raziskavo smo izvedli v obliki polstrukturiranih intervjujev s petimi predstavniki osnovnih šol, petimi predstavniki centrov za socialno delo in petimi predstavniki policije. Intervjuje smo izvedli v petih različnih slovenskih regijah. Rezultati nakazujejo, da je sodelovanje osnovnih šol in centrov za socialno delo v sodelovanju s policijo na zelo visoki ravni, medtem ko sodelujoči ocenjujejo, da je sodelovanje z osnovnimi šolami in centri za socialno delo slabše. Velika večina sodelujočih ocenjuje, da so spremembe delovanja potrebne pri drugih dveh inštitucijah, pri čemer nihče ne izpostavlja pomanjkljivosti lastne. Velika večina sodelujočih predstavnikov centrov za socialno delo in policije ocenjuje, da je obstoječa zakonodaja ustrezna, medtem ko predstavniki šol pravno ureditev dojemajo kot pomanjkljivo. Na podlagi rezultatov naloge izpostavljamo pomen pripravljenosti na sodelovanje vseh treh inštitucij, kjer igra pomembno vlogo tudi izobraževanje strokovnega kadra.
Ključne besede: nasilje v družini, sodelovanje, osnovne šole, centri za socialno delo, policija.
Objavljeno v DKUM: 25.11.2021; Ogledov: 217; Prenosov: 59
.pdf Celotno besedilo (1,77 MB)

2.
Stališča staršev otrok s posebnimi potrebami do realizacije dodatne strokovne pomoči : magistrsko delo
Alja Podmenik, 2021, magistrsko delo

Opis: V nalogi obravnavamo stališča staršev otrok s posebnimi potrebami do realizacije dodatne strokovne pomoči. V Sloveniji je dodatna strokovna pomoč omogočena otrokom s posebnimi potrebami, ki so usmerjeni v program za predšolske otroke s prilagojenim izvajanjem in dodatno strokovno pomočjo ter v izobraževalne programe s prilagojenim izvajanjem in dodatno strokovno pomočjo. V raziskavi smo uporabili kvalitativno metodo in izvedli polstrukturirane intervjuje. Želeli smo ugotoviti, kakšna stališča imajo starši otrok, ki so usmerjeni v program osnovne šole s prilagojenim izvajanjem in dodatno strokovno pomočjo do izvajalcev dodatne strokovne pomoči in aspektov njihovega dela ter proučiti načine izvajanja dodatne strokovne pomoči in odnos staršev do teh realiziranih načinov. Intervjuvali smo osem staršev otrok s posebnimi potrebami, ki imajo odločbo o usmeritvi in so vključeni v izobraževalni program s prilagojenim izvajanjem in dodatno strokovno pomočjo, ki se izvaja na redni osnovni šoli. Vključeni v raziskavo imajo pozitivna stališča do izvajalcev dodatne strokovne pomoči. Menijo, da s pomočjo le-te njihovi otroci lažje dosegajo predvidene cilje in so v širšem okolju uspešnejši. Načini izvajanja dodatne strokovne pomoči so se izkazali kot pomoč in podpora tako staršem kot otrokom. Med izvajalci dodatne strokovne pomoči poteka dvosmerna komunikacija, ki se je pokazala kot uspešna, saj v takšni vrsti sodelovanja otrok s posebnimi potrebami lažje premaguje primanjkljaje, ovire oziroma motnje.
Ključne besede: otroci s posebnimi potrebami, starši otrok s posebnimi potrebami, dodatna strokovna pomoč, pedagoška obravnava, vključevanje otrok s posebnimi potrebami v redne osnovne šole
Objavljeno v DKUM: 17.11.2021; Ogledov: 220; Prenosov: 69
.pdf Celotno besedilo (879,57 KB)

3.
Učitelji in uporaba prilagoditev pri delu z otroci s posebnimi potrebami v rednih osnovnih šolah na razredni stopnji
Daša Heričko, 2020, magistrsko delo

Opis: V magistrski nalogi z naslovom Učitelji in uporaba prilagoditev pri delu z otroki s posebnimi potrebami v rednih osnovnih šolah na razredni stopnji so nas zanimale izkušnje učiteljev s poučevanjem otrok s posebnimi potrebami in njihovo poznavanje ter uporaba prilagoditev posamezni skupini otrok s posebnimi potrebami. V teoretičnem delu smo na kratko predstavili različna področja, ki so vezana na temo naloge (definicije pojmovanja otrok s posebnimi potrebami, oblike šolanja, slovensko zakonodajo in dokumente, povezane z otroki s posebnimi potrebami, lastnosti posamezne skupine otrok s posebnimi potrebami, vrste prilagoditev za posamezno skupino otrok, učiteljevo uporabo in realizacijo prilagoditev znotraj oddelka). V empiričnem delu smo s pomočjo polstrukturiranih intervjujev, ki smo jih izvajali z dvajsetimi učitelji razrednega pouka, ugotovili, da je skupina otrok s primanjkljaji na posameznem področju učenja najpogostejša skupina otrok s posebnimi potrebami, s katero so se učitelji srečali pri poučevanju. Spoznali smo, da učitelji pred prihodom otrok s posebnimi potrebami v njihov oddelek s strani šole v večini niso seznanjeni z njihovimi težavami in prilagoditvami, ki bi jih za njih naj izvajali. Znanje v večini pridobijo samoiniciativno. Učitelji so povedali, da poznajo prilagoditve za otroke, ter da se zelo dobro zavedajo tudi pomena uporabe le - teh. Prilagoditve za otroke s posebnimi potrebami uporabljajo vsi učitelji. Ugotovili smo, da se učiteljem v naši raziskavi zdi pomembno poznavanje lastnosti posamezne skupine otrok s posebnimi potrebami zaradi lažjega načrtovanja pedagoškega dela in s tem boljšega uspeha otrok. Ugotovili smo, da učitelji v naši raziskavi ne poznajo vseh dokumentov, kjer so zapisane smernice za uporabo prilagoditev. Večina učiteljev je dejala, da jim sama priprava in izvedba prilagoditev za otroke s posebnimi potrebami prestavlja velik izziv oz. breme. Večji del učiteljev je menilo, da se na pouk ne pripravljajo drugače, če je v oddelek vključen otrok s posebno potrebo. Ugotovili smo, da je bila večina učiteljev zadovoljna in uspešna pri realizaciji prilagoditev, ter da največji izziv izvajanja prilagoditev predstavljajo otroci z motnjami vedenja, najmanjši pa učenci z učnimi težavami. Ugotovili smo, da je večina učiteljev v naši raziskavi mnenja, da ostali otroci ob prisotnosti otrok s posebnimi potrebami v oddelku niso prikrajšani ničesar. Večji del učiteljev je deležen dodatne strokovne pomoči. Spoznali smo, da se večina učiteljev ne počuti dovolj izobražene za poučevanje otrok s posebnimi potrebami oz. za uporabo prilagoditev. Ugotovili smo, da je večina učiteljev trdila, da so pri realizaciji prilagoditev zadovoljni s podporo vodstva. Kot zadnje naj dodamo še to, da se večji del učiteljev ne more odločiti, katera od oblik šolanja je z vidika uporabe prilagoditev najbolj primerna za otroke s posebnimi potrebami.
Ključne besede: otroci s posebnimi potrebami, redne osnovne šole, prilagoditve za otroke s posebnimi potrebami
Objavljeno v DKUM: 11.01.2021; Ogledov: 518; Prenosov: 147
.pdf Celotno besedilo (1,52 MB)

4.
Folklorna dejavnost v osnovnih šolah s posebnim programom vzgoje in izobraževanja
Nejc Černela, 2020, magistrsko delo

Opis: Glavni namen magistrskega dela je bil proučiti pojem folklore ter zastopanost folklornih vsebin v osnovnih šolah s posebnim programom vzgoje in izobraževanja. Predstavljene so skupine posebnih potreb, v katere se učenci v skladu z njihovimi primanjkljaji umestijo. Pozornost smo namenili tudi poučevanju ljudskih plesov v rednih osnovnih šolah pri predmetu glasbene umetnosti. Anketiranci so na podlagi 5-stopenjske lestvice označili svoje strinjanje s trditvami. Zanimalo nas je, ali obstajajo statistično pomembne razlike med stališči o vključevanju, možnostih poučevanja in vplivih folklornih vsebin na otroke, kateri so vključeni v posebni program vzgoje in izobraževanja; pozornost pa smo namenili tudi morebitnim statistično pomembnim razlikam med skupinami strokovnih delavcev. Podatke smo analizirali z računalniškim programom SPSS. Ugotovili smo, da strokovni delavci, ki imajo pozitiven odnos do folklore, pogosteje vključujejo folklorne vsebine v svoje delo z učenci (H1 in H2). Večina anketiranih se strinja s trditvami o možnostih vključevanja učencev s posebnimi potrebami v folklorno dejavnost (H3 in H4), prav tako so se v večini strinjali s stališči, ki so bila povezana z zagotavljanjem pogojev za izvajanje folklorne dejavnosti v ustanovah, kjer so zaposleni (H5 in H6). Tudi glede stališč, ki sta bili povezani z vsebinami v učnih načrtih za gibanje in športno vzgojo ter glasbeno vzgojo, so anketiranci v večini pritrdili, da ponujata ta učna načrta dovolj možnosti, da folklora dobi zasluženo pozornost v posameznih oddelkih (H7 in H8). Rezultati kažejo na to, da je možno z dobrim načrtovanjem, ustreznim naborom pedagoških instrumentov in prepričljivo izvedbo ustvariti pogoje za to, da folklora v šolskem sistemu dobi dovolj pozornosti in se otrese konotacije nepriljubljenosti med učenci; vsebine iz učnih načrtov ponujajo dovolj smernic za vnos folklornih vsebin v učni proces; obstajajo razlike med skupinami strokovnih delavcev – defektologi in specialni pedagogi v splošnem namenjajo folklornim dejavnostim več pozornosti, kar je pričakovano, saj ravno ti preživijo z učenci največ časa.
Ključne besede: Folklorna dejavnost, folklorne vsebine, otroci s posebnimi potrebami, osnovne šole s posebnim programom vzgoje in izobraževanja.
Objavljeno v DKUM: 11.01.2021; Ogledov: 400; Prenosov: 86
.pdf Celotno besedilo (1,21 MB)

5.
FOKUSIRANJE NA KNJIŽEVNO OSEBO V PRVEM TRILETJU OSNOVNE ŠOLE
Helena Slameršak, 2009, diplomsko delo

Opis: Tema diplomske naloge obravnava recepcijsko zmožnost otroka, natančneje zaznavanje, razumevanje in vrednotenje književne osebe v prvem triletju osnovne šole. Prva faza naloge zajema cilje mladinske književnosti in njihovo členitev. Glede na členitev ciljev se v nadaljevanju obravnava usmeri v drugi cilj mladinske književnosti, in sicer na procesno/funkcionalni cilj, z drugimi besedami na pridobivanje recepcijske zmožnosti od senzomotornega obdobja otrokovega razvoja vse tja do obdobja konkretnih logičnih operacij. V nadaljevanju se poglobi v razvijanje recepcijske zmožnosti književne osebe v različnih obdobjih in literarni teoriji le-te. Nato preveri, katere metode pomagajo pri razvijanju recepcijske zmožnosti književne osebe in se osredotoči na metodo fokusiranja za razvijanje zmožnosti zaznavanja, razumevanja in vrednotenja književnih oseb. Ob koncu prvega dela diplomske naloge preveri še, kako učni načrt vodi učitelja v procesu zaznavanja književne osebe in kakšni so pričakovani rezultati ob koncu prvega triletja osnovne šole. V drugi fazi je zajeta evalvacija didaktičnega gradiva za prvo triletje iz zornega kota zaznavanja, razumevanja in vrednotenja književne osebe. Uporabljeni so kriteriji za klasifikacijo didaktičnega gradiva, ki jih izpostavlja literarnorecepcijska metoda fokusiranja na književno osebo. Rezultati evalvacije so podkrepljeni s primeri, preglednico in z besedo. Zaključek diplomske naloge oblikuje sklep s potrditvami postavljenih hipotez.
Ključne besede: Cilji mladinske književnosti, razvijanje recepcijske zmožnosti, razvijanje recepcijske zmožnosti književne osebe, literarna teorija književne osebe, učni načrt, metoda fokusiranja na književno osebo v prvem triletju osnovne šole.
Objavljeno v DKUM: 16.12.2020; Ogledov: 370; Prenosov: 23
.pdf Celotno besedilo (2,65 MB)

6.
Medvrstniško nasilje v izbrani manjši osnovni šoli : magistrsko delo
Zala Gavrilov, 2019, magistrsko delo

Opis: Magistrsko delo raziskuje odkrivanje in ukrepanje v primerih medvrstniškega nasilja na izbrani manjši osnovni šoli. V teoretičnem delu se naloga osredotoča na definiranje posameznih oblik medvrstniškega nasilja in vlog, ki jih imajo vpleteni učenci. Teoretični del naloge zajema tudi opis možnih vzgojnih ukrepov šole v primerih medvrstniškega nasilja, ki si jih po Zakonu o osnovni šoli (»Zakon o osnovni šoli [ZOsn-UPB3]«, 1996) določi vsaka osnovna šola sama v pravilniku in vzgojnem načrtu šole. Raziskovalni del zaključne naloge je sestavljen iz ključnih primerov posameznih vrst medvrstniškega nasilja, za katere smo izvedeli preko opravljenih polstrukturiranih intervjujev s strokovnim osebjem na izbrani manjši osnovni šoli. S pomočjo analize intervjujev smo nadgradili teoretično znanje in dobili realnejši vpogled v aktualno stanje na področju medvrstniškega nasilja manjših osnovnih šol. Analiza intervjujev nam je omogočila tudi primerjavo odstopanja teorije od prakse, pri čemer smo prišli do spoznanja, da se teorija medvrstniškega nasilja kaže tudi v praksi, a je na določenih področjih, kot je npr. spletno medvrstniško nasilje, še premalo raziskana. S pomočjo opravljenih intervjujev smo izpostavili pomanjkljivosti, ki smo jih zasledili pri samem ravnanju, kot tudi pri ozaveščanju vseh vpletenih. Kot velika pomanjkljivost se je pokazalo nepoznavanje spletnega medvrstniškega nasilja s strani staršev učencev, ki nemalokrat ne vedo kakšne spletne portale uporabljajo njihovi otroci. Prav tako smo kot pomanjkljivost zaznali prešibko kontrolo nad storilci psihičnega nasilja, saj naj bi bile hujše oblike psihičnega nasilja v praksi izbrane manjše osnovne šole zelo prisotne. Podani predlogi za izboljšanje aktualnih razmer na področju medvrstniškega nasilja so usmerjeni predvsem v dosledno izvajanje ničelne tolerance do nasilja vseh vpletenih in večjo vpletenost staršev v preventivne aktivnosti preprečevanja medvrstniškega nasilja, saj so se predvsem na področju prevencije spletnega medvrstniškega nasilja pokazale velike pomanjkljivosti na njihovi strani.
Ključne besede: nasilje, medvrstniško nasilje, osnovne šole, žrtve, storilci, magistrska dela
Objavljeno v DKUM: 23.12.2019; Ogledov: 608; Prenosov: 102
.pdf Celotno besedilo (503,77 KB)

7.
Naravoslovni postopki pri kemijskih vsebinah v drugem triletju osnovne šole
Julija Murko, 2018, magistrsko delo

Opis: Naravoslovni postopki so temelj začetnega naravoslovja. Med naravoslovne postopke uvrščamo tudi delo s podatki, ki zajema interpretiranje, risanje in branje grafov. Na razumevanje in branje grafov pogosto naletimo v vsakdanjem življenju, saj so grafi prisotni na veliko področjih življenja, od čisto osebnih do strokovnih oz. poklicnih. Branje in risanje prikazov oz. grafov pa ima tudi pri pouku naravoslovja pomembno vlogo. Mnogi domači in tuji strokovnjaki poudarjajo pomembnost aktivne vpeljave grafov v pouk naravoslovja. Takšen način dela pri pouku predlagajo tudi slovenski učni načrti. V magistrskem delu so prikazani rezultati raziskave med 134 učenci 5. in 6. razreda osnovne šole, kjer nas je zanimalo, kako učenci rišejo, berejo in razumejo grafe pri pouku naravoslovja v drugem triletju osnovne šole. Ugotovili smo, da je znanje učencev, vključenih v raziskavo, v povprečju slabo (73 % učencev na testu ni doseglo polovice možnih točk). Sicer pa učenci bolje berejo in napovedujejo grafe, slabše pa razumejo pojme: odvisna in neodvisna spremenljivka ter povezave med spremenljivkami. V magistrskem delu je podan primer aktivnega učenja grafov.
Ključne besede: naravoslovni postopki, grafi, 2. triletje osnovne šole, aktivno učenje grafov
Objavljeno v DKUM: 24.08.2018; Ogledov: 891; Prenosov: 39
.pdf Celotno besedilo (2,54 MB)

8.
Medvrstniški odnosi in učenci z avtističnimi motnjami v osnovni šoli
Katja Ugovšek, 2018, magistrsko delo

Opis: Otroci z avtističnimi motnjami imajo pogosto težave na področju socialne interakcije, komunikacije in imaginacije, zato se velikokrat težje vključijo v skupino vrstnikov. V magistrski nalogi smo se odločili raziskati, kakšni so odnosi med učenci z avtističnimi motnjami ter njihovimi vrstniki na rednih osnovnih šolah. Uporabili smo dva strukturirana intervjuja. Enega smo izvedli z osmimi učenci z avtističnimi motnjami, drugega pa z osmimi strokovnimi delavci, ki delajo z njimi na rednih osnovnih šolah. V intervjuju, ki smo ga izvedeli z učenci z avtističnimi motnjami, nas je zanimalo, ali se učenci z avtističnimi motnjami v razredu čutijo socialno sprejete, kakšna je njihova komunikacija z vrstniki, kakšne so njihove aktivnosti z vrstniki, dotaknili pa smo se tudi nasilja. Pri slednjem nas je zanimalo, ali so učenci z avtističnimi motnjami tudi žrtve/izvajalci nasilja. V intervjuju, ki smo ga izvedli s strokovnimi delavci, pa smo se osredotočili na to, kako oni zaznavajo odnose med učenci z avtističnimi motnjami ter njihovimi sovrstniki. Zanimalo pa nas je tudi, kakšna je njihova vloga pri socialni vključenosti učencev z avtizmom ter v procesu medvrstniškega nasilja. Rezultati intervjuja, izvedenega med učenci z avtističnimi motnjami, so pokazali, da se učenci z avtističnimi motnjami v splošnem dobro razumejo z vrstniki ter da se med njimi čutijo socialno sprejete. Podobne rezultate je pokazal tudi intervju, izveden med strokovnimi delavci. Slednji so mnenja, da je večina učencev z avtističnimi motnjami sprejeta s strani vrstnikov, odnose pa v splošnem ocenjujejo kot dobre.
Ključne besede: medvrstniški odnosi, otroci s posebnimi potrebami, učenci z avtističnimi motnjami, redne osnovne šole.
Objavljeno v DKUM: 22.08.2018; Ogledov: 997; Prenosov: 165
.pdf Celotno besedilo (1,58 MB)

9.
Osnovne šole v Mariboru v času med obema vojnama s poudarkom na III. in IV. deški šoli Maribor
Saša Zver, 2017, magistrsko delo

Opis: Magistrsko delo govori o šolstvu v Mariboru med obema vojnama. Poseben poudarek je na osnovnih šolah, še posebej na III. in IV. deški šoli. Prvi del o kulturi in nastanku osnovne šole temelji na časnikih in literaturi, drugi del pa s pomočjo arhivskega gradiva prikazuje stanje v šolstvu na področju Maribora med obema vojnama s predstavitvijo III. in IV. deške šole. Prikazan je razvoj kulturnega dogajanja v Mariboru, orisani pa so tudi politični dogodki, ki so med drugim vplivali tudi na šolstvo v Mariboru. Cilj magistrskega dela je napisati pregledno zgodovino o dogajanju med obema vojnama, ki vključuje nastanek osnovne šole na Slovenskem ter o šolstvu v Mariboru v določenih obdobjih. S podrobnejšo napisano zgodovino III. in IV. deške šole lahko bralec dobi celotno sliko o šolstvo v Mariboru med obema vojnama. K temu so pripomogli tudi opisi, ki se navezujejo na slovenske učitelje, ustanavljanje novih šol, nemškega vpliva, šolskih zakonov in prevratov.
Ključne besede: kultura, Maribor, obdobje med obema vojnama, šolstvo, prevrat, osnovne šole, III. deška šola, IV. deška šola
Objavljeno v DKUM: 29.05.2018; Ogledov: 761; Prenosov: 87
.pdf Celotno besedilo (1,25 MB)

10.
Uporaba informacijsko-komunikacijske tehnologije pri poučevanju in učenju angleščine v otroštvu
Mihaela Brumen, Helena Krušič, Tomaž Zupančič, 2017, izvirni znanstveni članek

Opis: Prispevek se osredotoča na uporabo informacijsko-komunikacijske tehnologije pri učenju tujega jezika angleščine v nižjih razredih, in sicer primerjalno na osnovi raziskave, ki je zajela tri države, Slovenijo, Španijo in Turčijo, z vzorcem 313 učiteljev. Raziskava je del projekta SBATEYL (2014-1-TR01-KA201-013197). Temeljila je na deskriptivni in kavzalni neeksperimentalni metodi empiričnega pedagoškega raziskovanja. Cilj je bil odkriti nivo temeljnih znanj o spletnih tehnologijah in stopnjo uporabe le-teh pri učiteljih, ki poučujejo tuji jezik na razredni stopnji. Na podlagi statističnih razlik lahko trdimo, da slovenski učitelji primerjalno s španskimi in turškimi redkeje uporabljajo računalniške tehnologije (virtualne svetove, bloge, računalniške igre, digitalne zgodbe, avdiomateriale) pri poučevanju tujega jezika v nižjih razredih.
Ključne besede: angleščina, tuji jeziki, informacijsko-komunikacijska tehnologija, IKT, začetni pouk, osnovne šole
Objavljeno v DKUM: 23.04.2018; Ogledov: 1309; Prenosov: 390
.pdf Celotno besedilo (316,02 KB)
Gradivo ima več datotek! Več...

Iskanje izvedeno v 0.18 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici