1. Medvrstniško nasilje in otroci z motnjo v duševnem razvoju v osnovnih šolah s prilagojenim programomŽiva Žovlje, 2018, magistrsko delo Opis: Raziskave kažejo, da so otroci s posebnimi potrebami zaradi svoje drugačnosti velikokrat bolj izpostavljeni medvrstniškemu nasilju. V magistrski nalogi smo se odločili raziskati pojav medvrstniškega nasilja pri učencih z motnjo v duševnem razvoju v osnovnih šolah s prilagojenim programom. Dotaknili smo se tudi teme preventive pred pojavom nasilja ter kakšne ukrepe izvaja osnovna šola s prilagojenim programom pri pojavu nasilja. Prav preventiva je izredno pomembna, da ne bi prišlo do pojava medvrstniškega nasilja.
V nalogi je predstavljeno, kako je opredeljen pojem medvrstniškega nasilja, vrste in oblike medvrstniškega nasilja, dejavniki medvrstniškega nasilja, kdo so vpleteni v medvrstniško nasilje ter njihove značilnosti. Predstavimo zmanjševanje pojava medvrstniškega nasilja, kjer opišemo vlogo šolo, učiteljev, otrok in preventivne ter intervencijske programe v Sloveniji. Poudarek v nalogi je na učencih s posebnimi potrebami ter pojavom medvrstniškega nasilja, natančneje pri učencih z motnjo v duševnem razvoju.
V raziskavi smo se osredotočili na eno institucijo, in sicer osnovno šolo s prilagojenim programom. Zanimalo nas je, kako pogost je pojav medvrstniškega nasilja, kako so učitelji seznanjeni s problematiko medvrstniškega nasilja ter kakšni so njihovi ukrepi ter preventivne dejavnosti pred pojavom nasilja.
Ključne besede: medvrstniško nasilje, otroci s posebnimi potrebami, otroci z motnjo v duševnem razvoju, osnovna šola s prilagojenim programom.
Objavljeno v DKUM: 24.08.2018; Ogledov: 1980; Prenosov: 308
 Celotno besedilo (1,23 MB) |
2. GLASBENA UMETNOST V OSNOVNI ŠOLI S POSEBNIMI POTREBAMIMetka Zupančič, 2016, magistrsko delo Opis: Magistrska naloga je zasnovana kot praktično delo in temelji na opisovanju, analizi ter predstavitvi poučevanja glasbe na Osnovni šoli Muta s prilagojenim programom v posebnem programu vzgoje in izobraževanja. V prvem delu opredeljuje otroke s posebnimi potrebami in opisuje glavne značilnosti duševnih motenj. Opisuje inkluzijo in vključevanje otrok s posebnimi potrebami v večinske šole in njihovo socializacijo, specifično izobrazbo učiteljev in njihovo vlogo pri poučevanju, osnovne metode in oblike dela, učne načrte in cilje, ki jih primerja s cilji večinskih osnovnih šol. Predstavlja pomen glasbe v vsakdanjem življenju otrok s posebnimi potrebami. V drugem delu naloga predstavlja Osnovno šolo Muta s prilagojenim programom, populacijo otrok s posebnimi potrebami v posebnem programu vzgoje in izobraževanja in delež glasbene umetnosti v primerjavi z drugimi predmeti. Navaja zgradbo učnega načrta, ki sta ga zasnovala učitelj in specialni pedagog, ter opisuje in izpopolnjuje metode in oblike poučevanja, poudarek je na glasbeni dejavnosti otrok skozi šolsko leto. Na koncu raziskuje odnos učiteljev OŠPP do svojega poklica in predmeta glasbena umetnost.
Ključne besede: otroci s posebnimi potrebami, osnovna šola s prilagojenim programom, glasbena umetnost, inkluzija v vzgoji in izobraževanju
Objavljeno v DKUM: 11.11.2016; Ogledov: 2609; Prenosov: 275
Celotno besedilo (1,81 MB) |
3. NAZORNOST POUKA V OSNOVNI ŠOLI S PRILAGOJENIM PROGRAMOM V FUNKCIJI IZKUSTVENEGA UČENJAAlenka Corso, 2013, diplomsko delo Opis: POVZETEK
V diplomskem delu raziskujemo, kako pomembna sta učiteljem v osnovni šoli s prilagojenim programom nazornost in izkustveno učenje.
Teoretične osnove smo osvetlili z metodo teoretičnega preučevanja ustrezne literature. Nazornost ima pri pouku na osnovni šoli s prilagojenim programom ter pri pouku nasploh izreden pomen. Z nazornimi sredstvi, ki so učiteljem na razpolago, pridobijo na času, razlaga je tako hitrejša in lažja. Lažje pomnjenje in razumljivost učne snovi dosežejo s čutno in z notranjo nazornostjo. Tudi kot motivacijsko sredstvo ima nazornost velik pomen, kajti z njeno pomočjo učitelji pritegnejo in zadržijo pozornost učencev. Na osnovni šoli s prilagojenim programom je treba biti pozoren, da so izbrana ponazorila primerna in da nimajo ravno nasprotnega učinka na nazornost pouka. Učitelji morajo tudi z živo besedo ponazoriti in ustvariti določeno vzdušje. S tem omogočijo učencem lažje razumevanje in pomnjenje.
V empiričnem delu smo predstavili rezultate empiričnega raziskovanja zastavljenega problema. Rezultati raziskave kažejo, da učitelji nazornost in izkustveno učenje uvrščajo med zelo pomembne didaktične pojave, značilnosti pouka pri vseh predmetih. Pomembnejša se jim zdita na razredni stopnji pouka, ker mora biti pouk na tej stopnji bolj neposredno doživljajski, hkrati potrebujejo učenci na tej stopnji več konkretnih primerov.
Ključne besede: Ključne besede: nazornost, izkustveno učenje, osnovna šola s prilagojenim programom.
Objavljeno v DKUM: 08.07.2013; Ogledov: 1767; Prenosov: 174
Celotno besedilo (1,70 MB) |
