| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


61 - 70 / 428
Na začetekNa prejšnjo stran3456789101112Na naslednjo stranNa konec
61.
Statistika v osnovni in srednji šoli
Ana Tement, 2018, magistrsko delo

Opis: V magistrskem delu je predstavljena obravnava statistike v osnovni šoli, srednji poklicni in strokovni šoli ter v gimnaziji. Magistrsko delo je razdeljeno na tri dele. V prvem delu so predstavljeni osnovni pojmi in definicije statistike, ki se obravnavajo v osnovni šoli, srednji poklicni in strokovni šoli in v gimnaziji. V drugem delu je predstavljena vsa vsebina, ki zajema področje statistike in je zapisana v osnovnošolskem, srednje poklicnem in strokovnem ter v gimnazijskem učnem načrtu. Prav tako so predstavljeni cilji po posameznih razredih in letnikih izobraževanja. Nazadnje smo pregledali večino osnovnošolskih, srednje poklicnih in strokovnih ter gimnazijskih učbenikov ter opisali katero snov statistike obravnavajo in česa ne. Prikazali smo tudi različne pristope ter nejasnosti in napake pri opisovanju in definiranju pojmov. Spoznali smo, da imajo učbeniki zelo različen pristop pri definiranju pojmov. Največja razlika se pojavi med osnovnošolskimi in gimnazijskimi učbeniki. Največ napak in nejasnosti smo zasledili pri vpeljavi kvartilov. Sicer so pa v večini učbeniki napisani korektno in matematično pravilno.
Ključne besede: Statistika, obdelava podatkov, osnovna šola, srednja šola, gimnazija, učbenik, učni načrt, napake, nejasnosti.
Objavljeno: 24.09.2018; Ogledov: 685; Prenosov: 112
.pdf Celotno besedilo (818,55 KB)

62.
Kako učenci v 9. razredu razumejo in uporabljajo znanje o grafih pri reševanju nalog iz kemije
Nejc Podplatnik, 2018, magistrsko delo

Opis: Namen magistrskega dela je raziskati vse možne načine razmišljanja, razumevanja in povezovanja pojmov šolarjev v osnovnih šolah glede uporabe znanj o grafih pri kemiji. Z raziskavo želimo ugotoviti, ali učenci uspešno prenesejo znanje, povezano z grafi funkcij, in ali znajo stroge matematične definicije uspešno uporabiti pri kemijskih ter realnih življenjskih primerih. Metoda, ki je bila uporabljena pri raziskavi, je fenomenografija z intervjujem ob pisnem reševanju nalog, kjer je sodelovalo 30 učencev devetih razredov osnovnih šol iz šestih različnih oddelkov. Končna analiza je pokazala, da lahko rezultate razvrstimo v matematični in naravoslovni sklop. Pri matematičnem sklopu je šlo za sedem kategorij znanja z več podkategorijami, prav tako smo tudi pri naravoslovnem oziroma kemijskem sklopu uporabili sedem kategorij s podkategorijami. Učenci so bili tako pri enostavnejših primerih uspešni v približno 50-odstotkih. Težji primeri, po Gagneju problemskega znanja, pa učencem povzročajo nekaj več težav in je razumevanje zato slabše. Pri raziskavi smo naleteli na neskladje v učnih načrtih glede vpeljave termina neodvisne in odvisne spremenljivke, ki ga predstavimo in priporočamo, da se čimprej odpravi. Po odpravi neskladja bodo učitelji naravoslovnih in kemijskih vsebin imeli na področju grafov lažje delo, saj bodo učenci to znanje prenesli iz matematičnega področja in ga pri kemiji nadgradili. Učiteljem priporočamo, naj namenijo več pozornosti razumevanju grafov ne le izrisu in uporabi grafov kot ilustracij.
Ključne besede: osnovna šola, matematika, kemija, graf, funkcija, spremenljivka, fenomenografija, intervju, Gagnejeva taksonomija, učni načrt, kategorije razumevanja grafov
Objavljeno: 21.09.2018; Ogledov: 401; Prenosov: 78
.pdf Celotno besedilo (3,70 MB)

63.
Učenci 5. razreda v slovenski javni in waldorfski osnovni šoli
Nika Leskovšek, 2018, magistrsko delo

Opis: Magistrsko delo se osredotoča na pedagoške in psihosocialne vidike učencev petega razreda javne osnovne šole v Sloveniji. V prvem delu teoretičnega dela je skozi zgodovino prikazan razvoj javne in waldorfske osnovne šole, ki se nadaljuje z učnimi cilji, programom in predmetnikom obeh osnovnih šol. Drugi del pa je namenjen opredelitvi pedagoških in psihosocialnih vidikov, in sicer, samopodobe, učne motivacije, učnih navad in razredne klime. V empiričnem delu je bil namen raziskave ugotoviti, kakšna je socialna, emocionalna, akademska in telesna samopodoba petošolcev, kakšna učna motivacija se pojavlja med učenci, ali imajo petošolci ustrezne učne navade in kakšni so njihovi medosebni odnosi in osebnostni razvoj. Rezultati so pokazali, da imajo učenci dober pojem sebe, sicer z nižjim povprečjem socialne samopodobe, vendar višjim povprečjem akademske in telesne, še zlasti pa emocionalne samopodobe. Rezultati proučevanja učne motivacije kažejo, da se petošolci po eni strani sicer učijo v izogib slabim ocenam, po drugi strani pa so radovedni in imajo željo po obvladovanju nekega področja, kar kaže na povprečno stopnjo zunanje in notranje motivacije, vendar višjo stopnjo pomembnosti učenja. Učenci imajo v povprečju ustrezne učne navade, boljše učne navade so v primerjavi z dečki pokazale deklice. Razredno vzdušje pa petošolci zaznavajo kot prijetno in ne prihajajo pogosto v konflikt z drugimi učenci. Obstaja le zanemarljiv odstotek učencev, ki so izredno tekmovalni in tistih, ki zaznavajo visoko stopnjo težavnosti šolskega dela, zato lahko rečemo, da v razredu prevladuje sodelovalno okolje.
Ključne besede: javna osnovna šola, waldorfska osnovna šola, samopodoba, učna motivacija, učne navade, razredna klima
Objavljeno: 21.09.2018; Ogledov: 491; Prenosov: 55
.pdf Celotno besedilo (1,35 MB)

64.
Vključevanje knjižnično informacijskih znanj v pouk biologije v osnovni šoli
Sabina Gaberšek, 2018, magistrsko delo

Opis: Namen naše naloge je ugotoviti ali učenci zapuščajo osnovno šolo informacijsko pismeni in v kolikšni meri pripomore pouk biologije k njihovi informacijski pismenosti. Ali poznajo Kooperativni online bibliografski sistem COBISS+ in ga tudi uporabljajo, pišejo seminarske/raziskovalne naloge ali referate pri pouku biologije in ali znajo citirati vire, katere Google produkte uporabljajo najpogosteje in ali sploh poznajo pomen informacijske pismenosti. Zanimalo nas je tudi, če obstajajo tudi razlike med tistimi, ki so/niso obiskovali izbirnega predmeta Informacijsko opismenjevanje. Zajeli smo vzorec 349 devetošolcev iz različnih osnovnih šol v Sloveniji. Na podlagi rešenih anketnih vprašalnikov in neparametričnih testov smo ugotovili, da v večini poznajo pomen informacijske pismenosti, vendar zelo redko ali nikoli ne sodelujejo s knjižničarjem med poukom biologije. Še redkeje obiščejo knjižnico. Posledično je le polovica učencev vsaj enkrat napisala seminarsko nalogo/raziskovalno nalogo/referat pri pouku biologije. Težave imajo pri zapisu virov, velika večina jih ne zna razbrati iz zapisa vira, za kateri vir gre. Slabo poznajo Kooperativni online bibliografski sistem COBISS+ in njegovo uporabo. K informacijski pismenosti učencev ni, v večji meri, pripomogel izbirni predmet Informacijsko opismenjevanje, saj ga je obiskovala le nekaj učencev. Obstajajo statistično značilne razlike glede na spol, na najpogostejšo oceno pri pouku biologije v osmem in devetem razredu in obiskovanje izbirnega predmeta Informacijsko opismenjevanje.
Ključne besede: Knjižnična informacijska znanja, biologija, učni načrt, informacijska pismenost, osnovna šola.
Objavljeno: 20.09.2018; Ogledov: 449; Prenosov: 67
.pdf Celotno besedilo (1,45 MB)

65.
Analiza prometne varnosti s predlogi ukrepov za izboljšanje prometne varnosti v okolici osnovne šole Hoče
Doroteja Družovec, 2018, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu je podan predlog ukrepov za izboljšanje prometne varnosti v okolici osnovne šole Hoče. Diplomsko delo obravnava področje varnosti otrok na šolskih poteh. Obravnavan je razvoj otroka z več stališč (sposobnost vključevanja, gibalni, socialni itd.), pregled področne zakonodaje ter izvedena analiza varnosti obstoječe infrastrukture. Pri tem je bil upoštevan vidik, kjer je otrok v vlogi pešca, z rešitvami za izboljšanje prometne varnosti ter s primeri iz Slovenije in tujine. Praktični primer zajema osnovno šolo Dušana Flisa v Hočah s podružnično šolo v Reki, kjer je bila opravljena analiza obstoječih šolskih poti. Za potrebe izdelave predlogov ukrepov so bile izvedene tudi skrite meritve hitrosti motornih vozil na območju OŠ Hoče ter ostale potrebne analize obstoječega stanja.
Ključne besede: prometna varnost, osnovna šola, Občina Hoče - Slivnica, otroci, šolske poti, meritve hitrosti
Objavljeno: 18.09.2018; Ogledov: 492; Prenosov: 75
.pdf Celotno besedilo (7,11 MB)

66.
Didaktične razsežnosti interaktivne table pri pouku likovne umetnosti v 9. razredu osnovne šole v Sloveniji
Larisa Adanič, 2018, magistrsko delo

Opis: Večina šol je v sodobnem času opremljena z interaktivnimi tablami in pripadajočo programsko opremo. Težavo predstavlja dejstvo, da učitelji v zadostni meri ne poznajo pripadajoče programske opreme ali pa nimajo časa za pripravo gradiv. Zato je bil poglavitni cilj magistrskega dela ustvariti interaktivne vsebine kot predloge ali ideje za poučevanje pri pouku likovne umetnosti v devetem razredu osnovne šole v Sloveniji in s tem približati in spodbuditi uporabo interaktivne table pri pouku likovne umetnosti. V sklopu magistrskega dela smo ustvarili zbirko didaktičnih iger za likovno umetnost v devetem razredu. Njihovo učinkovitost in ustreznost smo tudi preizkusili v osnovnih šolah tako s strani učencev kot učiteljev. Rezultati raziskave so pokazali, da so si učenci ob preizkušanju didaktičnih iger učno snov bolj zapomnili zaradi zabavne narave iger. V strukturiranem intervjuju sta likovni pedagoginji potrdili preprostost uporabe didaktičnih iger in izrazili željo po uporabi zbirke didaktičnih iger. Analizirani podatki so potrdili, da učitelji in učenci želijo zbirko uporabljati v učnem procesu. Rezultat nas je spodbudil, da bomo poskušali didaktične igre plasirati v likovno-pedagoško prakso.
Ključne besede: osnovna šola, likovna umetnost, interaktivna tabla, didaktične igre, Smart Notebook
Objavljeno: 24.08.2018; Ogledov: 653; Prenosov: 77
.pdf Celotno besedilo (1,21 MB)

67.
Prometno varnostni načrt Osnovne šole Loka Črnomelj
Matic Nagode, 2018, magistrsko delo

Opis: V magistrski nalogi so zbrana vsa pomembna dejstva, ki so mi omogočila izdelavo Prometnovarnostnega načrta Osnovne šole Loka Črnomelj. V začetnem delu naloge sem se posvetil teoretičnim izhodiščem, ki jih je potrebno usvojiti, če želimo razumeti pomen prometnovarnostnega načrta. Tako sem v teoretičnem delu najprej predstavil razvojne značilnosti osnovnošolskih otrok, pri čemer me je predvsem zanimal vpliv razvojnih značilnosti na prometno vzgojo. Nato sem se osredotočil na prometno vzgojo znotraj družine ter na različne dejavnosti in akcije, s katerimi številne organizacije, med drugim tudi osnovna šola, zagotavljajo večjo varnost otrok na njihovi šolski poti. V sklopu empirične raziskave sem anketiral učence od 4. do 9. razreda na Osnovni šoli Loka Črnomelj ter na njenih dveh podružnicah OŠ Griblje in OŠ Adlešiči. V raziskavo so bili vključeni tudi starši vseh učencev zgoraj omenjenih šol. S tem, ko sem anketiral učence in starše, sem dobil celostno sliko o trenutnem stanju prometne varnosti v šolskem okolišu OŠ Loka Črnomelj. Teoretični in empirični del sta mi dala osnovo, na podlagi katere sem izdelal načrt šolskih poti OŠ Loka Črnomelj z njenima podružnicama. Načrt šolskih poti zajema vsa nevarna mesta, s katerimi se učenci srečujejo ob prihodu v šolo in odhodu iz nje, zaradi nazornosti pa so vsa nevarna mesta predstavljena tudi s slikovnim materialom. Poleg okolic osnovnih šol so me zanimala tudi avtobusna postajališča in njihova ureditev.
Ključne besede: Prometna vzgoja, otroci v prometu, prometnovarnostni načrt, osnovna šola, učenci.
Objavljeno: 24.08.2018; Ogledov: 597; Prenosov: 99
.pdf Celotno besedilo (5,28 MB)

68.
Šolski vrtovi v Pomurju
Patricija Utroša, 2018, magistrsko delo

Opis: Namen magistrskega dela je raziskati stanje šolskih vrtov v Pomurju. Cilj dela je bil predstavitev in zbiranje številčnih podatkov o pomurskih šolah, ki imajo šolske vrtove, ter analiza stanja šolskih vrtov na posameznih šolah. Raziskavo smo izvedli v dveh ločenih delih, in sicer z dvema anketnima vprašalnikoma. Prvi del smo izvedli s pomočjo spletnega anketnega vprašalnika, kjer je sodelovalo 38 pomurskih osnovnih šol, drugega smo izvedli z nestrukturiranim intervjujem, kjer je vzorec zajemal 9 pomurskih osnovnih šol, ter s fotografiranjem vrtov. Podrobna analiza podatkov, pridobljenih z intervjujem, zajema: vrste vrtov in rastlin, velikost in lokacijo vrta, pripomočke vrta, opravila na šolskem vrtu, organiziranost in izgradnjo vrta ter vključenost pomurskih osnovnih šol v projekte, vključenost učencev in staršev v delovanje vrta, uporabo pridelkov z vrta ter varnost učencev na vrtu. V teoretičnem delu magistrskega dela so predstavljeni pomurska regija, naravne danosti te regije, pomen šolskih vrtov za razvoj regije, naravoslovne vsebine iz učnih načrtov prvega in drugega triletja, ki vključujejo dejavnosti, povezane s šolskim vrtom, definicije šolskega vrta in opredelitve vrst šolskih vrtov. V empiričnem delu smo povzeli praktične izkušnje šol s šolskimi vrtovi v Pomurju in jih statistično ovrednotili. Predstavljene so dejavnosti, ki popularizirajo izobraževanje, povezano s šolskim vrtom in ga delajo še dostopnejšega.
Ključne besede: šolski vrt, Pomurje, osnovna šola, naravoslovna pismenost, izkustveno učenje, učilnica v naravi, intervju
Objavljeno: 24.08.2018; Ogledov: 526; Prenosov: 82
.pdf Celotno besedilo (2,18 MB)

69.
Medvrstniško nasilje in otroci z motnjo v duševnem razvoju v osnovnih šolah s prilagojenim programom
Živa Žovlje, 2018, magistrsko delo

Opis: Raziskave kažejo, da so otroci s posebnimi potrebami zaradi svoje drugačnosti velikokrat bolj izpostavljeni medvrstniškemu nasilju. V magistrski nalogi smo se odločili raziskati pojav medvrstniškega nasilja pri učencih z motnjo v duševnem razvoju v osnovnih šolah s prilagojenim programom. Dotaknili smo se tudi teme preventive pred pojavom nasilja ter kakšne ukrepe izvaja osnovna šola s prilagojenim programom pri pojavu nasilja. Prav preventiva je izredno pomembna, da ne bi prišlo do pojava medvrstniškega nasilja. V nalogi je predstavljeno, kako je opredeljen pojem medvrstniškega nasilja, vrste in oblike medvrstniškega nasilja, dejavniki medvrstniškega nasilja, kdo so vpleteni v medvrstniško nasilje ter njihove značilnosti. Predstavimo zmanjševanje pojava medvrstniškega nasilja, kjer opišemo vlogo šolo, učiteljev, otrok in preventivne ter intervencijske programe v Sloveniji. Poudarek v nalogi je na učencih s posebnimi potrebami ter pojavom medvrstniškega nasilja, natančneje pri učencih z motnjo v duševnem razvoju. V raziskavi smo se osredotočili na eno institucijo, in sicer osnovno šolo s prilagojenim programom. Zanimalo nas je, kako pogost je pojav medvrstniškega nasilja, kako so učitelji seznanjeni s problematiko medvrstniškega nasilja ter kakšni so njihovi ukrepi ter preventivne dejavnosti pred pojavom nasilja.
Ključne besede: medvrstniško nasilje, otroci s posebnimi potrebami, otroci z motnjo v duševnem razvoju, osnovna šola s prilagojenim programom.
Objavljeno: 24.08.2018; Ogledov: 737; Prenosov: 161
.pdf Celotno besedilo (1,23 MB)

70.
Nacionalno preverjanje znanja pri predmetu zgodovina
Tina Gregurec, 2017, magistrsko delo

Opis: Magistrsko delo obravnava nacionalno preverjanje znanja ob koncu 9. razreda pri predmetu zgodovina. Namen naloge je bil preučiti vsakoletne analize preverjanj znanja na področju zgodovine in skupaj z značilnostmi nacionalnega preverjanja znanja na državnem nivoju spoznati celoto nacionalnih preverjanj. Pri tem so bila v pomoč letna poročila nacionalnega preverjanja znanja, dostopna na spletni strani Državnega izpitnega centra (RIC), in članki poznavalcev takšnih preverjanj. V nalogi je raziskana zgodovina preverjanj, njihov namen in predvsem organiziranje ter priprava takšnih testov. V praktičnem delu naloge so predstavljeni rezultati vsakoletnih analiz pri predmetu zgodovina, opisane so primerjave in ugotovljene spremembe, ki so se dogajale vse do danes. Nacionalno preverjanje znanja smo v Sloveniji uvedli že leta 1997, vendar ga pod tem imenom poznamo šele od leta 2006, ko dobi informativno in formativno funkcijo, kot jo poznamo še danes, učenec pa lahko na tak način preveri svoje znanje oz. ga posledično izboljša. In prav to je največja prednost takšnih testov, saj je sama struktura preizkusa zgrajena tako, da se preverja celovito, splošno znanje učenca. Pomembno funkcijo ima učitelj, ki mora pri takšnem preverjanju znanja znati učence motivirati in jim snov razložiti, približati, narediti zanimivo, aktualno, ob tem pa še vedno predstaviti vsa pomembna dejstva, pojave, procese in osebe, ki jih preverja nacionalno preverjanje znanja.
Ključne besede: nacionalno preverjanje znanja, preizkus, analiza, predmetna komisija, osnovna šola, učenci
Objavljeno: 23.08.2018; Ogledov: 658; Prenosov: 74
.pdf Celotno besedilo (1,15 MB)

Iskanje izvedeno v 0.38 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici