| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


51 - 60 / 428
Na začetekNa prejšnjo stran234567891011Na naslednjo stranNa konec
51.
Kaj o ognju vedo in kako z njim ravnajo učenci drugega triletja
Doroteja Dvoršak, 2018, magistrsko delo

Opis: Magistrsko delo z naslovom Kaj o ognju vedo in kako z njim ravnajo učenci drugega triletja sestavljata 2 zaključeni celoti, ki se med seboj dopolnjujeta ter nadgrajujeta – teoretični in empirični del. Teoretični del sestavljajo naravoslovni, didaktični in geografski sklop. V naravoslovnem sklopu sta pojasnjena pojma ogenj in gorenje ter uporaba ognja in odnos do njega, opisan je pogled človekovega odnosa do ognja skozi zgodovino ter opredeljeni požari, njihove posledice in gašenje. Medtem sestavlja didaktični sklop analiza vseh učnih načrtov za pouk naravoslovja v osnovni šoli s stališča ognja, v geografskem sklopu pa sta opisani občini Trnovska vas in Ptuj, kjer stojita osnovni šoli, ki ju obiskujejo v raziskavo vključeni učenci. V empiričnem delu je opisana raziskava, katere namen je bil ugotoviti, kaj vedo učenci drugega triletja o ognju in požarih ter kako ravnajo v zvezi z njima. V raziskavo je bilo vključenih 186 učencev drugega triletja OŠ Mladika (n = 80) in OŠ Destrnik-Trnovska vas (n = 88), od tega 87 dečkov in 81 deklic četrtega (n = 54), petega (n = 80) in šestega (n = 34) razreda. Ugotovljeno je bilo, da vedo učenci petega razreda iz OŠ Destrnik-Trnovska vas o ognju več in z njim tudi najodgovorneje ravnajo ter da vključenost v gasilsko organizacijo ne vpliva na pravilnejše vedenje ali ravnanje z ognjem in požari.
Ključne besede: ogenj, osnovna šola, drugo triletje, znanje o ognju in požarih, ravnanje z ognjem in požari
Objavljeno: 03.12.2018; Ogledov: 394; Prenosov: 33
.pdf Celotno besedilo (2,08 MB)

52.
Odložitev šolanja pri predšolskih otrocih
Špela Potočnik, 2018, diplomsko delo

Opis: Danes se starši in predvsem vzgojiteljice predšolskih otrok dostikrat srečujejo z odložitvijo šolanja pri predšolskih otrocih. Le–ta je včasih dobra za otroka, drugič pa mu lahko škoduje. Diplomsko delo je sestavljeno iz dveh delov, iz teoretičnega in empiričnega dela. V prvem delu je predstavljen vrtec kot ustanova in njegova pomembna naloga za razvoj predšolskega otroka. Podrobneje je opisan tudi vstop v osnovno šolo in možnosti odložitve šolanja pri predšolskem otroku. V empiričnem delu so predstavljeni rezultati raziskave o odložitvi šolanja pri predšolskih otrocih in mnenja staršev o tem. Vzorec zajema starše, ki imajo otroke vključene v Vrtec Velenje. Podatki, zbrani z anketnim vprašalnikom, so bili obdelani v programu SPSS. Zanimalo nas je, ali starši razmišljajo o odložitvi šolanja pri svojem predšolskem otroku glede na starost staršev, spol otroka in glede na čas obiskovanja vrtca. Ugotovljeno je bilo, da starši v skoraj polovici primerov ne razmišljajo o odložitvi šolanja pri svojem predšolskem otroku. Kljub temu pa so rezultati pokazali, da nekaj manj kot polovica staršev je odložila šolanje pri svojem otroku, pri čemer so bili pobudniki sami.
Ključne besede: Predšolski otrok, starši, vrtec, osnovna šola, odložitev
Objavljeno: 28.11.2018; Ogledov: 1022; Prenosov: 175
.pdf Celotno besedilo (864,11 KB)

53.
Medpredmetno povezovanje matematike in fizike
Magdalena Sovič, 2018, magistrsko delo/naloga

Opis: V magistrskem delu je obravnavano medpredmetno povezovanje matematike in fizike. Podrobno je razložen pojem medpredmetnega povezovanja, kot ga opredeljuje slovenska in tuja strokovna literatura. Iz učnih načrtov za matematiko, fiziko, naravoslovje in tehniko in naravoslovje v osnovni šoli ter učnih načrtov in katalogov znanj za matematiko in fiziko v splošnih gimnazijah in v programih srednjega strokovnega izobraževanja smo izpisali, prešteli in analizirali medpredmetne povezave matematike ter fizike. Podrobneje smo se posvetili vrstnemu redu obravnave učnih vsebin pri obeh predmetih. Za vsak razred oziroma letnik smo določili učne vsebine, ki se naj bi v določenem razredu oziroma letniku obravnavale. Za vsak razred oziroma letnik smo poiskali tri alternative vrstnega reda učnih vsebin in izmed teh poiskali najoptimalnejšo. Najoptimalnejša alternativa vrstnega reda je bila tista, ki je imela časovno najbolj usklajene učne vsebine matematike in fizike. Predlagana najoptimalnejša alternativa temelji na medpredmetnem povezovanju obeh predmetov, ki sta obravnavana enakovredno in je strokovno utemeljena. Naš namen ni bil kritika učnih načrtov, ampak smo želeli z njim pomagati učencem, da bi znanje znali bolje povezati in ga bolje dojemati. V empiričnem delu magistrskega dela so nas zanimale izkušnje učiteljev matematike in fizike o medpredmetnem povezovanju. Na izbrane osnovne šole, srednje šole in gimnazije smo poslali poglobljeni anketni vprašalnik, ki ga je uspešno zaključilo skupno 162 učiteljev. Anketni vprašalnik smo na koncu analizirali in podali ugotovitve.
Ključne besede: Medpredmetno povezovanje, matematika, fizika, osnovna šola, srednja šola, gimnazija, učni načrt, katalog znanja.
Objavljeno: 28.11.2018; Ogledov: 526; Prenosov: 110
.pdf Celotno besedilo (4,47 MB)

54.
Neposredno usmerjanje učencev k uporabi informacijsko-komunikacijskih tehnologij v matematičnih učbenikih na predmetni stopnji osnovne šole
Jožica Škofič, 2018, magistrsko delo

Opis: Magistrsko delo obravnava uporabo informacijsko-komunikacijske tehnologije (IKT) v matematičnih učbenikih od 6. do 9. razreda osnovne šole. Za raziskavo smo izbrali dva tiskana učbeniška kompleta in en interaktivni učbeniški komplet. Magistrsko delo je razdeljeno na teoretični in empirični del. V teoretičnem delu se najprej posvetimo razširjenosti uporabe IKT, zlasti v Sloveniji in pri pouku matematike. Nato predstavimo nekatere možnosti, ki jih omogoča uporaba različne IKT pri pouku matematike in doma, ter pričakovanja in smernice učnega načrta za matematiko v osnovni šoli glede smiselne uporabe IKT. V empiričnem delu najprej predstavimo raziskovalna vprašanja in hipoteze ter metodologijo, ki je bila uporabljena pri raziskavi, nato pa dobljene rezultate analize preučenih učbenikov, ki jih za lažjo interpretacijo predstavimo z diagrami. V okviru analize raziščemo, kako množično se pojavlja neposredno usmerjanje k uporabi različne IKT v učbeniških kompletih, pri katerih vsebinah je najpogostejša in s kakšnim namenom nastopa pri pouku matematike in samostojnem delu učencev doma. V sklepu povzamemo glavne ugotovitve raziskave in navedemo morebitne predloge učiteljem za uporabo IKT pri pouku ter avtorjem za vključevanje IKT v učbenike na podlagi smernic iz učnega načrta.
Ključne besede: informacijsko-komunikacijska tehnologija, učni mediji, pouk matematike, matematični učbeniki, osnovna šola
Objavljeno: 21.11.2018; Ogledov: 696; Prenosov: 38
.pdf Celotno besedilo (4,84 MB)

55.
Uporaba fonomimične metode v vrtcu in osnovni šoli
Kaja Krajnc, 2018, magistrsko delo

Opis: V magistrskem delu nas je zanimala uporaba fonomimične metode v vrtcu in osnovni šoli. V teoretičnem delu smo najprej opredelili pismenost in opismenjevanje, nato pa smo se osredotočili na fonomimično metodo. V empiričnem delu smo predstavili rezultate raziskave, ki smo jo izvedli na vzorcu 223 učiteljev razrednega pouka, ki poučujejo v 1. in 2. razredu redne osnovne šole, ter vzgojiteljev v vrtcu v oddelkih drugega starostnega obdobja. Osredotočili smo se na ocene pedagoških delavcev o poznavanju in usposobljenosti za izvajanje fonomimične metode ter njenem vključevanju v vzgojno-izobraževalno delo. Ugotovili smo, da pedagoški delavci srednje dobro poznajo fonomimično metodo, so jo pa po lastnem mnenju najbolj spoznali ravno izven službe (s samoizobraževanjem, delavnicami …). Glede na ocene anketiranih smo ugotovili, da so tudi srednje dobro usposobljeni za izvajanje omenjene metode, izrazili pa so visoko stopnja strinjanja s trditvijo, da se želijo usposobiti oziroma izpopolniti svoje znanje za izvajanje fonomimične metode. Rezultati raziskave so pokazali, da učitelji razrednega pouka in vzgojitelji fonomimično metodo včasih vključujejo v svoje pedagoško delo. Z vključevanjem fonomimične metode pri otrocih najbolj spodbujajo razvoj artikulacije glasov in slušnega razločevanja, najmanj pa razvoj motorike. Glede na delovno mesto so anketirani ocenili, da učitelji razrednega pouka bolje poznajo fonomimično metodo, so bolje usposobljeni za njeno izvajanje in jo tudi v večji meri vključujejo v vzgojno-izobraževalno delo kot vzgojitelji.
Ključne besede: opismenjevanje, metode opismenjevanja, fonomimična metoda, vrtec, osnovna šola
Objavljeno: 21.11.2018; Ogledov: 679; Prenosov: 107
.pdf Celotno besedilo (4,85 MB)

56.
Samoučinkovitost učiteljev pri delu z učenci z učnimi ter čustvenimi in vedenskimi težavami
Maja Kuronja, 2018, doktorsko delo/naloga

Opis: Doktorska disertacija obravnava zaznavanje samoučinkovitosti učiteljev pri delu z učenci z učnimi ter čustvenimi in vedenjskimi težavami. V teoretičnem delu so najprej predstavljena dosedanja znanstvena spoznanja o integraciji/inkluziji otrok s posebnimi potrebami, pri čemer smo se natančneje osredotočili na otroke z učnimi ter čustvenimi in vedenjskimi težavami, ki so lahko vključeni v redne oblike vzgoje in izobraževanja ali pa so vključeni v institucionalno vzgojo in izobraževanje (mladinski dom, vzgojni zavod). Sledi del, v katerem smo proučevali pojem samoučinkovitosti na splošno in posebej za učitelje ter se usmerili v učinkovitost učiteljev pri delu z učenci z učnimi ter čustvenimi in vedenjskimi težavami. V prvem delu empirične raziskave smo, z vprašalnikom avtoric Tschannen-Moran in Woolfolk Hoy (2001), proučevali zaznavanje samoučinkovitosti učiteljev na področju učenčevega sodelovanja, poučevanja in vodenja razreda. V drugem delu nas je zanimala odzivnost učiteljev na zahteve poučevanja učencev z učnimi ter čustvenimi in vedenjskimi težavami, uporabili smo deset trditev avtoric Woolfson in Brady (2009). V tretjem delu smo zbirali podatke o tem, kako učitelji ocenjujejo svoje sposobnosti uporabe znanj z različnih področij in mnenje učiteljev o številu učencev z učnimi ter čustvenimi in vedenjskimi težavami v oddelku. Pri vseh vprašanjih smo ugotavljali razlike med učitelji na rednih osnovnih šolah (n = 81) in učitelji, ki poučujejo otroke iz institucionalne vzgoje in izobraževanja (n = 81). Rezultati so pokazali, da obstajajo statistično značilne razlike glede na šolo poučevanja pri odzivanju na potrebe učencev z učnimi ter čustvenimi in vedenjskimi težavami ter pri uporabi znanj z različnih področij. Učitelji, ki poučujejo na rednih osnovnih šolah, izražajo višjo stopnjo učinkovitosti na področju sodelovanja z družino učenca z učnimi in vedenjskimi težavami, pogosteje preizkušajo različne strategije in pristope pri delu z učenci s težavami in višje ocenjujejo svoje sposobnosti uporabe znanj z različnih področij. Učitelji, ki poučujejo otroke iz institucionalne vzgoje in izobraževanja, pa izražajo višjo učinkovitost pri nekaterih postavkah učenčevega sodelovanja, pri oceni razumevanja poučevane snovi pri učencu in na področjih vodenja razreda, ki se navezujejo na obvladovanje motečega vedenja, na vzpostavljanje rutine in pri učenčevem upoštevanju razrednih pravil. Število otrok s težavami je po mnenju obeh skupin učiteljev višje od uradnih podatkov. V zaključku smo oblikovali smernice za izboljšanje samoučinkovitosti pri delu z učenci z učnimi ter čustvenimi in vedenjskimi težavami.
Ključne besede: integracija/inkluzija, otroci z učnimi ter čustvenimi in vedenjskimi težavami, osnovna šola, institucionalna vzgoja in izobraževanje, samoučinkovitost učiteljev
Objavljeno: 20.11.2018; Ogledov: 1010; Prenosov: 365
.pdf Celotno besedilo (2,11 MB)

57.
Uporaba informacijsko-komunikacijske tehnologije pri neobveznih izbirnih predmetih in interesnih dejavnostih učencev v osnovnih šolah
Katja Pinterič, 2018, magistrsko delo

Opis: V magistrskem delu smo opredelili in razjasnili uporabo informacijsko-komunikacijske tehnologije pri neobveznih izbirnih predmetih in interesnih dejavnostih. Teoretični del zajema opredelitev neobveznih izbirnih predmetov, interesnih dejavnosti in informacijsko-komunikacijske tehnologije (IKT) ter povezavo med njimi. V empiričnem delu so predstavljeni rezultati raziskave, ki smo jo izvedli na vzorcu štirih šol Podravske regije. Dve šoli sta bili mestni in dve primestni. Zanimalo nas je, ali med njimi obstajajo razlike v uporabi IKT. Da bi dobili čim bolj širok pogled, smo uporabili dva ločena anketna vprašalnika, enega za učence in enega za učitelje. Namen raziskave je bil ugotoviti, ali učenci in učitelji v osnovnih šolah pri neobveznih izbirnih predmetih in interesnih dejavnostih uporabljajo IKT in v kolikšni meri. Med drugim smo raziskali, kakšno je mnenje učencev in kakšne so njihove želje glede uporabe IKT. Pri učiteljih nas je zanimalo, ali so pri rednem pouku bolj konservativni glede uporabe IKT kot pri neobveznih izbirnih vsebinah in interesnih dejavnostih. V raziskavi smo uporabili deskriptivno in kavzalno-neeksperimentalno metodo empiričnega pedagoškega raziskovanja. Rezultati so pokazali, da učenci primestnih šol pri neobveznih izbirnih predmetih in interesnih dejavnostih v enaki meri uporabljajo IKT kot učenci mestnih šol, da učitelji IKT pri neobveznih izbirnih predmetih in interesnih dejavnostih uporabljajo manj kot pri rednem pouku in da si učenci na splošno želijo več uporabe IKT.
Ključne besede: informacijsko-komunikacijska tehnologija (IKT), neobvezni izbirni predmeti, interesne dejavnosti, osnovna šola
Objavljeno: 24.10.2018; Ogledov: 369; Prenosov: 84
.pdf Celotno besedilo (1,77 MB)

58.
Vodenje za učenje in didaktične značilnosti pouka v osnovni šoli
Laura Rožman Krivec, 2018, doktorska disertacija

Opis: V doktorski disertaciji z naslovom Vodenje za učenje in didaktične značilnosti pouka v osnovni šoli raziskujemo povezanost med vodenjem za učenje in uveljavljanjem sodobnih značilnosti pouka. V teoretičnem delu predstavljamo dosedanja znanstvena spoznanja o vodenju za učenje in značilnosti sodobnega pouka. Teoretični prispevek disertacije predstavlja sinteza znanstvenih spoznanj, katerih končni rezultat je za potrebe naše raziskave izpeljava značilnosti vodenja za učenje in značilnosti sodobnega pouka. V empirični raziskavi proučujemo, kako ravnatelji udejanjajo vodenje za učenje, mnenja in stališča učiteljev do vodenja za učenje, uveljavljanje značilnosti sodobnega pouka v šolski praksi ter zvezo med vodenjem za učenje in didaktičnimi značilnostmi pouka. Pri tem izhajamo iz predpostavke, da se z višjo stopnjo vodenja za učenje dviga raven značilnosti sodobnega pouka. V ta namen smo uporabili kompleksni metodološki pristop, in sicer kvantitativne (anketiranje, sistematično opazovanje) in kvalitativne (intervjuvanje) raziskovalne tehnike in njim prilegajoče metode obdelave. Raziskovalni vzorec zajema učitelje in ravnatelje slučajnostno izbranih slovenskih osnovnih šol. Rezultati raziskave kažejo visoko stopnjo uveljavljenosti vodenja za učenje pri vodenju šol. Večina učiteljev zaznava ravnateljevo vodenje za učenje. Večina učiteljev soglaša s pomembnostjo vodenja za učenje. Raziskava kaže visoko uveljavljenost značilnosti sodobnega pouka v učni praksi. V našem primeru visoka stopnja soglašanja učiteljev s pomembnostjo vodenja za učenje in njihovo zaznavanje ravnateljevega vodenja za učenje ne kaže pomembne povezave z obstoječo prakso posodabljanja pouka. V ozadju teh ugotovitev so vsebinsko-metodološke omejitve naše empirične raziskave, na katere v zaključku opozarjamo.
Ključne besede: Vodenje za učenje, didaktične značilnosti pouka, sodobni pouk, učitelji, ravnatelji, učenci, osnovna šola
Objavljeno: 16.10.2018; Ogledov: 931; Prenosov: 159
.pdf Celotno besedilo (2,99 MB)

59.
Obravnava skladnje pri pouku slovenščine v tretjem triletju osnovne šole, v gimnaziji ter srednjem strokovnem in poklicnem izobraževanju
Mojca Smolej, Nika Lampret, 2018, izvirni znanstveni članek

Opis: Prispevek podaja skrajšan pregled rezultatov analize obravnave skladnje pri pouku slovenščine v osnovni in srednji šoli. Pregled tiskanega učnega gradiva je pokazal, da večina samostojnih delovnih zvezkov za pouk slovenščine učencev ne navaja k razmisleku o pomembnosti pridobljenega znanja s področja skladnje. V pregledanih samostojnih delovnih zvezkih skoraj ni mogoče zaznati kritične refleksije in osmislitve pridobljenega znanja.
Ključne besede: slovenščina, skladnja, pouk slovenščine, osnovna šola, gimnazija, srednje strokovno in poklicno izobraževanje
Objavljeno: 11.10.2018; Ogledov: 384; Prenosov: 58
.pdf Celotno besedilo (510,30 KB)
Gradivo ima več datotek! Več...

60.
Osnovanje opisnikov gradnikov za dvig naravoslovne pismenosti in njihova uporaba pri poučevanje teme odboj in lom svetlobe
Ana Tement, 2018, magistrsko delo

Opis: Eden izmed pomembnejših ciljev poučevanja fizike je usposobiti učence in dijake za kritično presojo svojega napredka in pomanjkljivosti. Zato je zelo pomembno, da ves čas učnega procesa prejemajo povratne informacije o razsežnostih svojega znanja in spretnosti. To jim omogoča diagnostično in formativno preverjanje znanja, ki služi tudi kot povratna informacija učitelju o uspešnosti njegovega dela. V magistrski nalogi se posvetimo obravnavi izbrane fizikalne teme iz učenega načrta odboj in lom svetlobe z dodanimi opisniki gradnikov. Učne priprave so narejene za osnovno šolo, srednje strokovno izobraževanje, klasično in splošno gimnazijo. V pripravah so razvidne razlike med poučevano vsebino, zahtevnostjo poučevane vsebine in v dodanih opisnikih, glede na stopnjo izobraževanja. Uporabili smo opisnike 1. gradnika, ki so jih razdelali člani projekta Na-Ma POTI, ter 2. gradnika, ki smo jih izdelali sami v magistrski nalogi. S takšnimi pripravami na učne ure želimo izboljšati in povečati raznolikost pouka, izboljšati učiteljevo oziroma profesorjevo podajanje snovi in ne nazadnje dvigniti nivo znanja in razumevanja učencev in dijakov.
Ključne besede: Naravoslovna pismenost, osnovna šola, srednja šola, splošna gimnazija, klasična gimnazija, fizika, gradniki, podgradniki, opisniki, odboj in lom svetlobe.
Objavljeno: 02.10.2018; Ogledov: 497; Prenosov: 72
.pdf Celotno besedilo (3,37 MB)

Iskanje izvedeno v 0.33 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici