| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


51 - 60 / 393
Na začetekNa prejšnjo stran234567891011Na naslednjo stranNa konec
51.
PORTFOLIO KOT OBLIKA PREVERJANJA IN OCENJEVANJA ZNANJA V OSNOVNI ŠOLI
Jasna Antolin, 2010, diplomsko delo

Opis: Diplomska naloga z naslovom Portfolio kot oblika preverjanja in ocenjevanja znanja v osnovni šoli predstavi portfolio v prvem delu s teoretičnega vidika, in sicer najprej s pregledom alternativnih oblik preverjanja znanja, nato pa z opredelitvijo portfolia, prikazom možnosti njegove uporabe ter predstavitvijo rezultatov raziskav o portfoliu. Namen empiričnega dela v diplomski nalogi pa je bil raziskati poznavanje metod alternativnega preverjanja znanja in njihovo uporabo, razumevanje pojma portfolio in uporabo portfolia pri učiteljih v mariborskih osnovnih šolah. Raziskane so bile tudi vsebine portfolia, za katere se učitelji odločajo, namen uporabe portfolia in mnenje učiteljev o njegovi uporabi. Rezultati raziskave kažejo, da učitelji poznajo večino metod alternativnega preverjanja znanja, vendar se je pri učiteljih pokazalo dokaj slabo poznavanje portfolia, katerega posledica je manjša uporaba te metode. Razumevanje portfolia se med učitelji precej razlikuje, večinoma pa učitelji razumejo portfolio kot zbirko izdelkov. Glede uporabe se največ učiteljev odloča za uporabo osebnega portfolia. Načrtovanje portfolia je najpogostejše na začetku šolskega leta, hkrati je 1-­4 in 5-­7 let doba, v kateri največ učiteljev uporablja portfolio. Učitelji najbolj pogosto uporabljajo portfolio pri slovenskem jeziku, matematiki in spoznavanju okolja. Vsebino portfolia v večini primerov določi učitelj, nekatere izdelke pa izberejo učenci sami. Večina učiteljev uporablja portfolio z vsemi nameni: boljše spoznavanje učencev, lažje oblikovanje ocen, zbiranje dosežkov na enem mestu, zagotovitev večje preglednosti izdelkov, vpogled v učenčev napredek, uporaba portfolia kot pripomoček pri pogovorih s starši, možnost večkratnega listanja izdelkov. Mnenje učiteljev o uporabi portfolia je večinoma pozitivno, saj večina učiteljev pri uporabi ni zaznala nobene slabosti.
Ključne besede: osnovna šola, učitelj razrednega pouka, preverjanje znanja, ocenjevanje, portfolio
Objavljeno: 13.07.2010; Ogledov: 4822; Prenosov: 783
.pdf Celotno besedilo (1,83 MB)

52.
UČENJE GEOGRAFIJE NA PROSTEM
Liljana Hronek, 2010, diplomsko delo

Opis: Učenje geografije na prostem zajema vse učenčeve učne aktivnosti izven šolskih prostorov in je zaradi neposrednega stika z okoljem (naravnim in družbenim), ki ga učenec doživlja z vsemi čutili, učno zelo dragoceno in nenadomestljivo. V diplomskem delu smo predstavili terminološko raznolikost poimenovanja učenja na prostem, ki deloma izhaja tudi iz same opredelitve izvedbe izkustvenega učenja ter značilnosti pomembnega učenja geografije na prostem. Z vidika vključenosti učenja geografije na prostem smo analizirali osnovnošolske učne načrte za pouk geografije v Sloveniji, na Hrvaškem in v Nemčiji ter jih med seboj primerjali. Ugotovili smo, da zaradi različnih učnih sistemov v izbranih državah prihaja do različne stopnje zastopanosti učenja geografije na prostem, da pa vse države izkustvenemu učenju namenjajo vedno večjo pozornost. Osnovnošolske učne načrte za pouk geografije v Sloveniji smo z vidika vključenosti učenja geografije na prostem analizirali za obdobje zadnjih 50-ih let. Izdelali smo tudi primer učenja geografije na prostem za 9. razred osnovne šole.
Ključne besede: geografija, učenje na prostem, neposredno opazovanje, učni načrti, osnovna šola, Slovenija, Hrvaška, Nemčija
Objavljeno: 30.07.2010; Ogledov: 2413; Prenosov: 288
.pdf Celotno besedilo (1,14 MB)

53.
GEOGRAFSKE EKSKURZIJE V DEVETLETNI OSNOVNI ŠOLI
Silva Rakuša, 2010, diplomsko delo

Opis: Nova devetletna šola je prinesla vrsto sprememb tudi na področju pouka geografije. Pouk geografije posreduje temeljna znanja, ki so potrebna za razumevanje Zemlje kot življenjskega prostora, ki ga moramo ohraniti za današnje in prihodnje generacije. Cilj prenove osnovne šole je pri učencih doseči boljše, predvsem pa trajnejše in bolj uporabno znanje. Sodobni pouk poudarja tiste didaktične sisteme, ki od učencev zahtevajo aktivnejšo vlogo in geografija te možnosti ponuja. (Bevc, 1997). Praktično delo učencev in živa izkušnja v okolici so pogosto omenjene poti, ki povečujejo motivacijo učencev in spodbujajo lastno iniciativo, kreativnost in odgovornost. Namen diplomskega dela je predstaviti ekskurzijo kot pomembno didaktično obliko in metodo dela v osnovni šoli. Ekskurzija ponuja učencem možnost, da preko neposredne prostorske stvarnosti sami prihajajo do geografskih spoznanj. Učenci na ekskurziji poglabljajo pridobljena znanja, se urijo v uporabi metod kot so kartiranje, orientacija, anketiranje, merjenje. Ekskurzije so dobra priložnost za medpredmetno povezovanje. Vsaka ekskurzija postavlja učiteljem visoke zahteve: organizacijske naloge, didaktična in metodična priprava povezana z veliko porabo časa, kakor tudi izvedba ekskurzije same. V teoretičnem delu je predstavljen krajši zgodovinski pregled šolskih geografskih ekskurzij, opredeljen je pomen ekskurzij, predstavljene so posamezne faze ekskurzije in terenske učne metode, ki jih uporabljamo pri učenju geografije na prostem. V empiričnem delu so predstavljene štiri geografske ekskurzije za učence od 6. do 9. razreda osnovne šole v različne naravnogeografske pokrajine v Sloveniji.
Ključne besede: devetletna osnovna šola, terensko delo, geografska ekskurzija, medpredmetne povezave, učenje geografije na prostem.
Objavljeno: 28.07.2010; Ogledov: 3024; Prenosov: 503
.pdf Celotno besedilo (2,43 MB)

54.
ZDRAV NAČIN ŽIVLJENJA IN VODA
Suzana Mlakar, 2010, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu Zdrav način življenja in voda proučujemo pomen zdravega načina življenja in pomembnost pitja vode med osnovnošolci in njihovimi starši. Diplomsko delo je sestavljeno iz teoretičnega in empiričnega dela. V teoretičnem delu smo podrobneje predstavili življenjski slog ljudi, prehrano ter vodo kot najpomembnejšo naravno dobrino za življenje. V empiričnem delu je predstavljena analiza raziskave med učenci osnovne šole v okolici Maribora in njihovimi starši, kjer smo preverjali odnos do zdravega načina življenja, vode in drugih pijač, izbor pijač ob različnih priložnostih ter znanje o zdravem načinu življenja, vodi in drugih pijačah. Anketirani učenci in njihovi starši so dobro osveščeni o zdravem načinu življenja, pitju vode in drugih zdravih pijač ter dajejo vodi kot najpomembnejši vrednoti za zdravje zelo velik in poglavitni pomen. Ugotovljene so bile statistično značilne razlike med učenci in njihovimi starši glede na spol. Statistično značilne razlike so opazne pri vprašanjih, ki se nanašajo na prinašanje pijače anketiranih učencev v šolo, pri mnenju o zdravih in škodljivih pijačah anketiranih učencev, pri izbiri pijač v šoli v času malice in doma pri kosilu ali po njem anketiranih učencev in pri osveščenosti glede izbire zdravih pijač anketiranih staršev.
Ključne besede: zdravo življenje, prehrana, voda, pomen pitja vode, zdrave pijače, osnovna šola, učenci, starši
Objavljeno: 02.07.2010; Ogledov: 4021; Prenosov: 518
.pdf Celotno besedilo (4,21 MB)

55.
BRALNA MOTIVACIJA V OSNOVNI ŠOLI
Mojca Koser, 2010, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo podrobneje predstavlja tri široke teme: branje, motivacijo in bralno motivacijo, ki se med seboj povezujejo. Posebej je izpostavljena bralna motivacija pri učencih (od šestega do devetega razreda) in učiteljih slovenščine na Osnovni šoli Dušana Flisa Hoče. Diplomska naloga je razdeljena na uvodni, teoretični in empirični del, kjer je predstavljena raziskava, rezultati in interpretacija, ter na zaključek (oz. sklep). V teoretičnem delu je najprej podrobneje prikazana opredelitev branja, vrste branja, bralni razvoj mladega bralca, bralna značka, dnevnik branja in bralna društva. Sledi večje poglavje o motivaciji, tipi motivacije in štirje splošni pristopi k motivaciji. Zadnje poglavje teoretičnega dela zajema bralno motivacijo, v katerem je predstavljena notranja in zunanja bralna motivacija, povezanost bralne motivacije z bralno/učno uspešnostjo, povezanost bralne motivacije glede na spol in starost učencev ter na koncu še dejavniki bralne motivacije učencev v osnovni šoli. S pomočjo dveh različnih anketnih vprašalnikov (Anketnik 1 za učence in Anketnik 2 za učitelje) smo prišli do rezultatov, ki kažejo na to, da učenke zgoraj omenjene osnovne šole berejo pogosteje kot učenci. Raziskava priča o tem, da so razlogi za branje knjig različni glede na spol in glede na razred obiskovanja (od 6. do 9. razreda). Za učitelje smo prišli do spoznanj, da jim je bralna motivacija zelo pomembna in jo iz tega vidika najverjetneje tudi zato pogosto uporabljajo.
Ključne besede: branje, motivacija, bralna motivacija, pogostost branja, osnovna šola
Objavljeno: 14.10.2010; Ogledov: 2335; Prenosov: 334
.pdf Celotno besedilo (966,53 KB)

56.
INTERNET IN VARNOST OTROK V OSNOVNI ŠOLI
Danijel Korpar, 2010, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu smo predstavili aktualno problematiko varnega brskanja po svetovnem spletu, izpostavili nevarnosti pri brskanju in na kakšen način se lahko zoperstavimo nevarnostim na spletu. Analizirali smo, kako se najbolj ogrožena skupina uporabnikov svetovnega spleta, to so otroci in mladostniki, soočajo s težavami na spletu in na kaj morajo biti pozorni pri brskanju na spletu. Pregledali smo, kaj lahko za varno brskanje otrok in mladostnikov na spletu storijo starši, učitelji oz. izobraževalne ustanove in kako se s problemom varnega brskanja otrok in mladostnikov na spletu spopadajo znotraj in zunaj meja. Z anketnim vprašalnikom smo preverili obnašanje osnovnošolcev na spletu in kako se osnovnošolci sami zavedajo nevarnosti pri brskanju po spletu in ugotovili, da se otroci, predvsem devetošolci, že zavedajo nevarnosti na internetu in se jim v določeni meri tudi izogibajo.
Ključne besede: internet, osnovna šola, varnost otrok na internetu, zasebnost na internetu, internetne zlorabe, pozitivni in negativni vplivi interneta, internetna vzgoja, problem varnega brskanja na spletu, internetna družabna omrežja
Objavljeno: 10.02.2011; Ogledov: 3112; Prenosov: 230
.pdf Celotno besedilo (2,17 MB)

57.
RAZLIKA V DOŽIVLJANJU STRESA UČITELJEV NA PODEŽELSKIH IN MESTNIH ŠOLAH
Nataša Beč, 2010, diplomsko delo

Opis: Stres predstavlja »bolezen sodobnega časa«, ki se odraža na različnih področjih človekovega delovanja. Eden izmed zelo stresnih poklicev je vsekakor poklic učitelja. Namen diplomske naloge je ugotoviti razlike v prisotnosti stresa pri učiteljih na podeželskih oziroma mestnih šolah. Diplomsko delo je sestavljeno iz teoretičnega in empiričnega dela. V teoretičnem delu smo opredelili termin stresa, ob tem pa poudarili, da je poleg negativnega stresa prisoten tudi pozitiven. Opredelili smo stresorje, še posebej tiste, ki povzročajo stres pri pedagoškem delu, opisali simptome in posledice stresa, potek stresne situacije in kako le—te vplivajo na zdravje in na delo učitelja, ter z nekaj napotki za njegovo premagovanje, omogočili potencialno obvladovanje stresa. Predstavljene so tudi prednosti in slabosti življenja na podeželju in v mestu. V empiričnem delu smo s pomočjo ankete, ki je bila narejena na podeželskih in mestnih osnovnih šolah na severovzhodu Slovenije, ugotavljali prisotnost stresa pri učiteljih in razlike v pojavnosti in izraženosti stresa pri učiteljih, ki poučujejo na podeželskih in v mestnih šolah. Rezultati so pokazali, da obstajajo razlike med učitelji glede na status šole pri zadovoljstvu učiteljev s svojim delom; pri možnosti izražanja občutkov, želja in potreb učiteljev ter pri medosebnih odnosih. Delo kot vzrok skrbi oz. stresa; pogostost občutkov napetosti, stresa ali velikega pritiska in prisotnost stresa pri delu in v življenju učiteljev pa so vprašanja, ki so dala razlike glede na delovno dobo učiteljev. Pri telesnih, psihičnih, vedenjskih znamenjih, različnih stresnih dogodkih, slabih razvadah, reakcijah v stresni situaciji in sproščanju stresa pa nismo ugotovili bistvenih razlik niti glede na status šole niti glede na delovno dobo. V empiričnem delu smo s pomočjo ankete, ki je bila narejena na podeželskih in mestnih osnovnih šolah na severovzhodu Slovenije, ugotavljali prisotnost stresa pri učiteljih in razlike v pojavnosti in izraženosti stresa pri učiteljih, ki poučujejo na podeželskih in v mestnih šolah. Rezultati so pokazali, da obstajajo razlike med učitelji glede na status šole pri zadovoljstvu učiteljev s svojim delom; pri možnosti izražanja občutkov, želja in potreb učiteljev ter pri medosebnih odnosih. Delo kot vzrok skrbi oz. stresa; pogostost občutkov napetosti, stresa ali velikega pritiska in prisotnost stresa pri delu in v življenju učiteljev pa so vprašanja, ki so dala razlike glede na delovno dobo učiteljev. Pri telesnih, psihičnih, vedenjskih znamenjih, različnih stresnih dogodkih, slabih razvadah, reakcijah v stresni situaciji in sproščanju stresa pa nismo ugotovili bistvenih razlik niti glede na status šole niti glede na delovno dobo.
Ključne besede: KLJUČNE BESEDE: stres, stresorji, posledice stresa, premagovanje stresa, razredni učitelj, osnovna šola, prednosti in slabosti, podeželje – mesto
Objavljeno: 11.10.2010; Ogledov: 2010; Prenosov: 184
.pdf Celotno besedilo (488,08 KB)

58.
ZGODNJE UČENJE TUJEGA JEZIKA NEMŠČINE IN OCENJEVANJE
Tina Grmek, 2010, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo z naslovom Zgodnje učenje tujega jezika nemščine in ocenjevanje predstavlja temo, ki je v šolstvu zelo aktualna. Učenje tujega jezika načeloma velja v razvoju otroka za pomembno prednost, saj so prav otroci dovzetnejši za sprejemanje novega. Tako se tudi novega — tujega jezika hitreje naučijo in ga uspešneje uporabljajo. V diplomski nalogi je v prvem delu predstavljena teorija zgodnjega učenja tujega jezika, ki je pomemben uvod v glavno temo naloge — ocenjevanje. Prikazuje starost, primerno za začetek učenja tujega jezika, metode, s katerimi lahko učitelji izpeljejo pouk v zgodnjem obdobju (klasično zgodnje poučevanje tujega jezika, jezikovna kopel ali učenje skozi igro), in potek tega učenja na prvi stopnji osnovne šole v Sloveniji; tukaj je v celoti na kratko predstavljen tudi slovenski šolski sistem. Da pa lahko učitelj spremlja, kako učenec pri učenju tujega jezika napreduje, mora njegovo znanje tudi preveriti in ovrednotiti. Tej temi je namenjen drugi del naloge, v katerem je predstavljen problem ocenjevanja pri zgodnjem učenju tujega jezika nemščine v prvi triadi osnovne šole (od prvega do tretjega razreda) v Sloveniji, v Italiji in na Poljskem. Raziskava, kako vrednotijo učenčevo znanje pri zgodnjem učenju tujega jezika nemščine v osnovni šoli v teh treh evropskih državah, je pokazala, da ocenjujejo v Sloveniji in na Poljskem opisno, medtem ko v Italiji od leta 2010 številčno od 1—10. Vedno bolj pa se v Sloveniji razvija, drugod po Evropi pa že uporablja aktualni model zgodnjega poučevanja tujega jezika — jezikovna kopel ali CLIL. Žal se takšen pouk izvaja le projektno. Pomembno vprašanje, ki se pojavlja pri poučevanju tujega jezika po metodi CLIL, je, kako vrednotiti učenčevo znanje. Ali naj učitelj ocenjuje tuji jezik ali na primer matematiko ali oboje skupaj? Naj ocenjuje eksplicitno ali implicitno? Predlog, ki je predstavljen v tej nalogi, odgovarja na zastavljeno vprašanje. Izdelan je primer ocenjevalnega portfolia ali listovnika, ki ga lahko uporablja učitelj kot pomoč pri ocenjevanju učenčevega znanja pri pouku matematike v tujem jeziku — CLIL . To je alternativna oblika ocenjevanja, ki jo v Italiji že uporabljajo, v Sloveniji pa samo na nekaterih osnovnih šolah, vendar šele v drugi in tretji triadi; prav tako tudi na srednjih šolah, gimnazijah in fakultetah. Poleg ocenjevalnega portfolia je predlagan še portfolio za učence, s katerim lahko sami preverijo in ovrednotijo svoje znanje (prav tako pri pouku matematike v tujem jeziku — CLIL). Pomembno je poudariti, da se lahko oba portfolia, ki sta v pomoč učiteljem in učencem, uporabljata tudi pri drugih predmetih, ki se izvajajo po metodi CLIL.
Ključne besede: zgodnje učenje, tuji jezik nemščina, osnovna šola, vrednotenje znanja, ocenjevanje znanja, CLIL-pouk, portfolijo (listovnik).
Objavljeno: 21.10.2010; Ogledov: 3747; Prenosov: 505
.pdf Celotno besedilo (2,19 MB)

59.
Delo z učenci z motnjami branja – dislektiki pri uri slovenščine v III. triletju osnovne šole
Simona Potočnik, 2010, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu z naslovom Delo z učenci z motnjami branja — dislektiki pri uri slovenščine v III. triletju osnovne šole se v prvem delu posvečamo teoretičnim izhodiščem opredelitve disleksije, področjem in značilnostim dislektikov, odnosom med starši in otroki, odnosom šol do dislektičnih učencev in usmerjanju otrok s posebnimi potrebami. Pri postavljanju teoretičnih izhodišč smo z deskriptivno, zgodovinsko in komparativno metodo izhajali iz spoznanj slovenskih in tujih avtorjev ter poskušali zajeti vse teoretične ravni poučevanja otrok z dislektičnimi težavami. V empiričnem delu naloge pa smo na osnovi vprašanj, zajetih v intervjuju, opredelili raziskovalne hipoteze in jih s pomočjo preučene literature v teoretičnem delu tudi potrdili ali ovrgli. Intervjuvali smo tri učiteljice slovenščine, ki poučujejo učence III. triletja v različnih osnovnih šolah. Naš namen je bil prikazati dejanski potek usmerjanja dislektičnih učencev in uporabo tehnik prilagajanja pri poučevanju ter ocenjevanju dislektika pri uri slovenščine v III. triletju osnovne šole. Želeli smo ugotoviti dejansko osveščenost učiteljev o disleksiji in zanjo značilnih težavah. Prav tako smo v empiričnem delu naloge predstavili nekaj gradiva, ki ga uporabljajo pri dislektikih na eni izmed osnovnih šol v okolici Maribora. Predstavili smo nekaj vaj, delovnih listov, zapis miselnega vzorca in primerjavo običajnega ter prilagojenega preizkusa znanja.
Ključne besede: učenci z motnjami branja, dislektiki, učenci z učnimi primanjkljaji, osnovna šola, tretje triletje.
Objavljeno: 12.10.2010; Ogledov: 3023; Prenosov: 983
.pdf Celotno besedilo (4,23 MB)

60.
PRIMERJAVA JAVNE IN WALDORFSKE OSNOVNE ŠOLE Z VIDIKA UČNIH NAČRTOV IZBRANIH PREDMETOV ZA PRVO TRILETJE
Nataša Bukovšek Kosi, 2010, diplomsko delo

Opis: Z osamosvojitvijo naše države Republike Slovenije se je spremenilo marsikaj. Trenutno se naša država Republike Slovenija spoprijema z nalogo lastninjenja. Vse kar je bilo nekoč državno, prehaja v privatne roke. Posesti, gozdovi, stavbe…. Zame, za bodočo učiteljico, pa je zanimiva predvsem privatizacija šolstva. V svoji diplomski nalogi sem tako izpostavila problem in naredila primerjavo državne (javne) devetletne osnovne šole in waldorfske (zasebne) devetletne osnovne šole. S primerjavo predmetnikov in s primerjavo štirih izbranih predmetov (spoznavanje okolja, likovna vzgoja, športna vzgoja in glasbena vzgoja), sem tako potešila svoje zanimanje o razlikah samega vzgojno-izobraževalnega sistema. Pri izdelavi diplomske naloge sem uporabila deskriptivno in komparitivno metodo ter metodo analize in sinteze. Ob odkrivanju lastnosti državne in waldorfske devetletne osnovne šole sem ugotovila, da so obstoječe razlike med njima zasnovane na idejni zasnovi njihovih pedagoških filozofij. Primerjava predmetnikov je pokazala, da vsebuje šest obveznih predmetov prvega triletja državne (javne) devetletne osnovne šole povprečno večjo število ur kot isti predmet waldorfske (zasebne) devetletne osnovne šole. Prav tako pa lahko iz analize primerjave izbranih predmetov obeh šol povzamem, da se prav pri vseh predmetih pojavljajo razlike, nekje velike nekje pa zelo male. Pri nobenem izbranem predmetu ni bilo opaziti, da bi bila učna načrta ene ali druge osnovne šole med seboj identična. Razlike se pokažejo vsaj pri eni stvari: ali pri opredelitvi predmeta, ali pri splošnih ciljih ali didaktičnih priporočilih. Tako lahko trdimo, da sta obe devetletni osnovni šoli nenadomestljivi. Odvisno od stališča: oba vzgojno-izobraževalna sistema imata po mojem mnenju svoje prednosti in pomanjkljivosti.
Ključne besede: Waldorfska (zasebna) osnovna šola, državna (javna) osnovna šola, učni načrti, predmetnik
Objavljeno: 11.10.2010; Ogledov: 3696; Prenosov: 397
.pdf Celotno besedilo (1,01 MB)

Iskanje izvedeno v 0.21 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici