| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


41 - 50 / 428
Na začetekNa prejšnjo stran12345678910Na naslednjo stranNa konec
41.
Stališča učencev tretje triade osnovne šole o šolskem prostoru
Nuša Zadravec, 2018, magistrsko delo

Opis: Namen magistrske naloge je bil preučiti in primerjati mnenja osnovnošolcev tretje triade o šolskem prostoru. Zaradi slabe odzivnosti nekaterih šol na ankete smo izbrali dve po našem mnenju zelo različni osnovni šoli, tako po letu gradnje kot tudi arhitekturi stavbe. Empirični del, kjer smo predstavili rezultate raziskave, smo razdelili v tri sklope, kjer so nas v prvem zanimale ocene učencev o določenih značilnostih šolskih prostorov, kar smo ugotovili s pomočjo petih sklopov ocenjevalnih lestvic od 1 do 5 za vsak posamezni prostor. Pri drugem sklopu so nas zanimale učilnice specifično, kar smo izvedli s štirimi zaprtimi dihotomnimi vprašanji ter dodali še odprti tip vprašanja, kjer so učenci imeli možnost s svojimi besedami pojasniti, zakaj jim določena stvar v učilnici ni všeč. Pri tretjem sklopu o zunanjem prostoru šolske stavbe smo uporabili vprašanja zaprtega tipa. Pri zadnjem vprašanju, ki se je nanašalo na šolsko igrišče, smo dodali še odprti tip podvprašanja, ki učencem omogoča, da izrazijo svoje želje glede izgleda šolskega igrišča. Namen raziskave je bil predvsem primerjati mnenja učencev dveh zelo različnih šol. V vseh treh sklopih nas je zato zanimalo, ali prihaja do statistično značilnih razlik v mnenju o šolskem prostoru glede na šolo, ki jo učenci obiskujejo. Na začetku smo postavili splošno hipotezo, da bodo učenci mlajše in sodobnejše 2. OŠ Slovenska Bistrica, grajene leta 2007, bolj zadovoljni z urejenostjo šolskih prostorov kot učenci starejše OŠ Leona Štuklja Maribor iz leta 1983. Rezultati so domnevo večinoma potrdili, z izjemo učilnic, s katerimi so kot kaže bolj zadovoljni učenci OŠ Leona Štuklja Maribor. Z magistrsko nalogo želimo osvetliti dejstvo, da prostor oblikuje človeka, vpliva na njegovo počutje in ustvarjalnost ter oblikuje družbene vrednote ter bivalno in splošno kulturo. Menimo, da je prostor kot pomemben dejavnik v otrokovem razvoju pogosto prezrt oziroma se temu področju v vzgoji in izobraževanju pripisuje premalo pomena.
Ključne besede: osnovna šola, šolski prostor, šolska arhitektura, prostor in učenec, prostor in učitelj.
Objavljeno: 13.02.2019; Ogledov: 503; Prenosov: 49
.pdf Celotno besedilo (2,59 MB)

42.
Obremenjenost otrok s šolskimi in obšolskimi dejavnostmi v tretji triadi osnovne šole
Lea Lemež, 2018, magistrsko delo

Opis: Magistrsko delo predstavlja celostni razvoj otrok, obremenjenost, vrste in vzroke utrujenosti, ki se v sodobnem času vse pogosteje pojavljajo. S poznavanjem otrokovih razvojnih značilnosti lahko bolj kakovostno opredelimo nastalo situacijo v vzgojno-izobraževalnem sistemu. Teoretični del predstavlja obremenjenost kot pojav, ki ima že dolgo zgodovino. Je pojav, ki je star toliko kot šola. V sklopu magistrskega dela je bila med učenci tretje triade Osnovne šole Toneta Čufarja izvedena anketa, v kateri so odgovarjali na vprašanja o preživljanju časa po obveznem pouku. Ugotovljeno je bilo, da se 13 otrok ne udeležuje nobene šolske ali obšolske dejavnosti, kar kaže na razvejano mrežo programov, ki jih šola in druge institucije omogočajo za razvijanje interesov. S tem kažejo interes za koristno in zdravo preživljanje prostega časa. V nadaljevanju teoretični del zajema opredelitev dveh delitev interesnih dejavnosti glede na kraj in vsebino. Pri izbiri interesnih dejavnosti ugotovimo, da se otroci pogosto odločajo za šolske in obšolske interesne dejavnosti, ki so različne glede na okoliš izvajanja. Na podlagi lastnih želja so pri otrocih v tretji triadi osnovne šole vsebinsko najbolj zastopane športne dejavnosti. Namen magistrskega dela je bil usmerjen v ugotavljanje, kako zelo se učenci počutijo obremenjene s šolskimi in obšolskimi dejavnostmi in kako zelo te vplivajo na njihov šolski uspeh. Raziskano je bilo, ali se je obiskanost šolskih in obšolskih dejavnosti razlikovala glede na spol. Prav tako so bili ugotovljeni razlogi učencev za vključitev v posamezno vrsto dejavnosti in morebitni vplivi bližnjih oseb na njihovo izbiro. Ugotovljeno je bilo, da je vse več otrok nepravilno obremenjenih. Največkrat se tega zavejo ravno učitelji in mentorji na šolskih in obšolskih dejavnostih, ki poleg staršev prvi zaznajo učenčevo utrujenost.
Ključne besede: obremenjenost, interesne dejavnosti, tretja triada, učenci, osnovna šola.
Objavljeno: 07.02.2019; Ogledov: 746; Prenosov: 104
.pdf Celotno besedilo (1,39 MB)

43.
Vsebine socialne vključenosti otrok s posebnimi potrebami v individualiziranih programih
Vanja Matjašec, 2019, magistrsko delo

Opis: Socialna vključenost je ena izmed osnovnih potreb človeka in zelo pomembna v dobi otroštva, ko se razvija. Učenci s posebnimi potrebami se težje vključujejo v razredno skupnost in so mnogokrat zaradi svoje posebnosti izločeni. V magistrski nalogi smo se ukvarjali predvsem z vsebinami socialne vključenosti učencev s posebnimi potrebami v individualiziranih programih. Z analizo individualiziranih programov smo ugotavljali, kako dobro so socialne vsebine vključene v individualizirane programe v slovenskih osnovnih in srednjih šolah. Teoretični del naloge zajema opredelitev terminologije, kot je individualizacija, individualizirani program in socialna vključenost, ter pregled zakonodaje, ki ureja našteta področja. Izpostavljene so različne raziskave, ki prikazujejo pomembnost vidika socialne vključenosti. Empirični del naloge vsebuje vsebinsko analizo ter interpretacijo rezultatov, ki smo jih dobili na podlagi pregleda dokumentacije individualiziranih programov, ki so bili zbrani v okviru raziskave Evalvacija različnih oblik dodatne strokovne pomoči, ki je otrokom dodeljena v skladu z Zakonom o usmerjanju otrok s posebnimi potrebami (Vršnik Perše in drugi, 2016). Predstavljene so ugotovitve analiz individualiziranih programov, ki prikazujejo pretežno slabo zastopanost vsebin socialne vključenosti. Ugotovili smo, da so v večini individualiziranih programov dobro oziroma zadovoljivo zapisani cilji socialne vključenosti, pomanjkljivo ali pa presplošno pa so zapisane strategije, s katerimi se bo ta spodbujala. Z analizo smo ugotovili tudi, da imajo v srednjih šolah v primerjavi z osnovnimi šolami zelo slabo zastopano področje socialnih veščin.
Ključne besede: socialna vključenost, individualizirani program, učenci s posebnimi potrebami, osnovna šola, srednja šola
Objavljeno: 06.02.2019; Ogledov: 604; Prenosov: 110
.pdf Celotno besedilo (1,61 MB)

44.
Besednjak pri tujem jeziku na razredni stopnji osnovne šole
Petra Küčan, 2018, magistrsko delo

Opis: V magistrskem delu preverjamo besednjak pri prvem tujem jeziku med učenci, ki obiskujejo šolo na rednih in na dvojezičnih osnovnih šolah v Pomurju. V teoretičnem delu predstavljamo dvojezičnost in dvojezično izobraževanje v Sloveniji. Redne in dvojezične osnovne šole, vključene v raziskavo, se nahajajo na območju blizu avstrijske meje, zato v nalogi kot prvi tuji jezik predstavljamo nemščino. Predstavimo poučevanje tujega jezika na splošno ter namen poučevanja nemščine. Prav tako opišemo še besednjak, strategije za usvajanje besednjaka, besednjak pri pouku nemščine in opismenjevanje v tujem jeziku. V empiričnem delu magistrske naloge smo preverjali besednjak pri pouku nemščine med učenci, ki obiskujejo pouk na rednih in dvojezičnih osnovnih šolah v Pomurju. Preverjanje smo opravili s pomočjo opisa slike v nemškem jeziku. Zanimalo nas je, ali obstaja razlika med prvim in drugim preverjanjem, ter kateri učenci imajo širši besednjak pri tujem jeziku. Pri raziskavi smo uporabili deskriptivno in kavzalno neeksperimentalno metodo empiričnega pedagoškega raziskovanja. Pri raziskavi je sodelovalo 78 učencev iz treh rednih in treh dvojezičnih osnovnih šol. Rezultati so pokazali, da so učenci dosegli napredek po drugem preverjanju in da med učenci v rednih in dvojezičnih osnovnih šolah obstajajo razlike v jezikovnem znanju tujega jezika. Dvojezični učenci so slike pogosteje opisovali s povedmi, učenci v rednih osnovnih šolah pa z besedami. Zanimala nas je tudi razlika glede na spol. Rezultati so pokazali večjo uspešnost pri deklicah.
Ključne besede: tuji jezik, nemščina, dvojezičnost, osnovna šola, spol, opis slike.
Objavljeno: 09.01.2019; Ogledov: 705; Prenosov: 76
.pdf Celotno besedilo (1,98 MB)

45.
Primerjava obravnave učencev z učnimi težavami v Sloveniji in na Hrvaškem
Elena Kostanjevec, 2018, magistrsko delo

Opis: Učne težave pri učencih se včasih že zelo zgodaj pokažejo v šoli; vplivajo lahko na učenčevo počutje v šoli, na njegov občutek lastne kompetentnosti, na odnose s sošolci, šolsko uspešnost. Povedano drugače: vplivajo na njegovo celotno življenje in nenehno ustvarjajo občutek ne tako svetle prihodnosti, saj imajo dolgoročno negativni vpliv na različna področja njegovega življenja. Da bi zmanjšala tveganje, šola tem učencem ponuja različne vrste pomoči, ki se od države do države razlikujejo, čeprav obstajajo smernice, ki niso odvisne le od zakonodaje ene države, temveč so širše usklajene s svetovnimi trendi, deklaracijami, konvencijami idr. Kljub zakonodaji, načrtovanim konceptom dela in smernicam se ovire, ki se pojavijo zaradi razhajanja med zakonodajo in dejansko prakso v vzgojno izobraževalnem delu, včasih ne zmanjšajo v pričakovani meri. V pričujočem magistrskem delu preučujemo stališča o kakovosti izvedbe individualiziranih programov strokovne pomoči ter raziskujemo, ali obstajajo razlike v zakonodaji in praksi med sosednjima državama Slovenijo in Hrvaško. Preučili smo tudi sociološke dejavnike, ki povečujejo tveganje za nastanek in razvoj specifičnih učnih težav v času otrokovega razvoja ter šolanja. V delu smo najprej predstavili teoretično ozadje osnovnošolske zakonodaje v vsaki državi posebej, nato smo primerjali zgodovinske razlike med državama pri obravnavi otrok s posebnimi potrebami, preučevali pojavnost otrok z učnimi težavami, raziskovali smo tudi, kako je vsaka država oblikovala načine strokovne pomoči, individualizirane programe in prilagoditve za učence. Rezultati empirične raziskave, v kateri je sodelovalo 182 slovenskih in hrvaških osnovnošolskih učiteljic ter učiteljev, so pokazali pomembne razlike med državama. Hrvaški učitelji so izkazali večjo podporo inkluzivnemu pristopu k učencem z učnimi težavami, medtem ko so slovenski učitelji potrdili boljšo kakovost sistemov podpore za učence z učnimi težavami. Naši rezultati so primerljivi s finančnimi pogoji v obeh državah ter ostalimi dejavniki, ki so vplivali na razvoj sistemov podpore in kažejo smer razvoja inkluzije učencev z učnimi težavami v obeh državah.
Ključne besede: Učenci z učnimi težavami, dodatna strokovna pomoč (DSP), strokovna služba, osnovna šola, stališča.
Objavljeno: 20.12.2018; Ogledov: 278; Prenosov: 49
.pdf Celotno besedilo (1,63 MB)

46.
Izdelava in uporaba praktičnih izdelkov za obravnavo tematike 'svetloba' na razredni stopnji
Silvija Vesenjak, 2018, magistrsko delo

Opis: Magistrsko delo Izdelava in uporaba praktičnih izdelkov za obravnavo tematike »svetloba« na razredni stopnji sestavljajo trije deli, ki so med seboj povezani in zaokroženi v celoto – teoretični, empirični in praktični del. Teoretični del je v povezavi z raziskovanim problemom razdeljen na tri sklope: pedagoško-didaktični sklop (pomen praktičnega dela pri predmetu spoznavanje okolja ter naravoslovje in tehnika), strokovno-naravoslovni sklop (zgodnje učenje naravoslovja, svetloba in njene lastnosti ter obravnava čutila za vid) in psihološki sklop (psihofizične zmožnosti otrok v srednjem in poznem otroštvu). V empiričnem delu so predstavljeni rezultati, pridobljeni z empirično raziskavo. Ugotovljeno je, da učitelji z učenci v okviru učnih predmetov spoznavanje okolja ter naravoslovje in tehnika ne izdelujejo izdelkov s področja svetlobe, zato jih kasneje tudi ne uporabijo pri usvajanju novih učnih vsebin. V praktičnem delu so podrobneje predstavljeni praktični izdelki za 3., 4. in 5. razred, vezani na tematiko svetloba ter aktivnosti. Pri vsakem izdelku so navedeni cilji, medpredmetne povezave, materiali in pripomočki ter podroben potek izdelave izdelka s slikovnimi ponazoritvami. V nadaljevanju so predstavljene tudi aktivnosti, vezane na tematiko svetloba za 3., 4. in 5. razred devetletne osnovne šole.
Ključne besede: Osnovna šola, spoznavanje okolja, naravoslovje in tehnika, svetloba, praktični izdelki
Objavljeno: 18.12.2018; Ogledov: 472; Prenosov: 106
.pdf Celotno besedilo (8,42 MB)

47.
Pogled na nagrajevanje in kaznovanje v različnih oblikah osnovnošolskega izobraževanja
Ana Breznik, 2018, magistrsko delo

Opis: V teoretičnem delu so predstavljeni vidiki, ki učitelja usmerjajo k odločitvi za vrsto nagrajevanja in kaznovanja; to so vzgojni stili, tehnike vodenja razreda, postavljanje mej ter druge učiteljeve kompetence. Obravnavane so različne tehnike nagrajevanja in kaznovanja. Predstavljene so tudi osnove montessori pedagogike, njen pogled na nagrajevanje in kaznovanje ter nekaj izhodišč o šolanju na domu v Sloveniji, saj se naloga osredotoča na analizo podobnosti in razlik v uporabi nagrad in kazni pri različnih načinih šolanja šoloobveznih otrok. V empiričnem delu je na podlagi polstrukturiranih intervjujev predstavljeno, kako se nagrajevanje in kaznovanje razlikuje glede na obliko izobraževanja; primerjava, podobnosti in razlike odgovorov učiteljev, ki poučujejo v javni osnovni šoli, Montessori osnovni šoli ter učiteljev, ki poučujejo v skupnosti, kjer imajo učenci urejen status izobraževanja na domu. V raziskavo je bilo vključenih osem učiteljev. Rezultati so pokazali, da imajo učitelji iz našega vzorca v javnih osnovnih šolah zastavljenih več pravil, katera postavljajo skupaj z učenci, medtem ko imajo učitelji v šolah, kjer poučujejo po Montessori pedagogiki pravil manj, so vnaprej zastavljena in bolj splošno oblikovana. Večina učiteljev iz vzorca ima vnaprej zastavljen načrt nagrajevanja in kaznovanja. Učitelji, ki poučujejo po montessori pedagogiki, namesto nagrad in kazni uporabljajo metodo naravnih posledic, pri kateri izhajajo iz posameznika in situacije, zato so tudi bolj prilagodljivi. Zaradi istega razloga kazni in nagrade izrekajo tam, kjer se je dejanje izvršilo, medtem ko jih učitelji javnih šol izrekajo izključno pred sovrstniki. V nagrajevanje in kaznovanje vključujeta starše v največji meri učitelja, ki poučujeta v skupnosti, kjer imajo učenci urejen status šolanja na domu. Ugotovitve kažejo, da nihče izmed intervjuvancev ne uporablja metode žetoniranja. Pojmovanje graje kot kazni in pohvale kot nagrade se od učitelja do učitelja razlikuje, prav tako se razlikuje mnenje o pomembnosti nagrade in kazni v razredu. Vsi učitelji pa so bili enotnega mnenja, da je pomembno, da v razredu prevladuje pozitivno vzdušje.
Ključne besede: nagrajevanje, kaznovanje, osnovna šola, montessori pedagogika, poučevanje na domu
Objavljeno: 14.12.2018; Ogledov: 606; Prenosov: 172
.pdf Celotno besedilo (803,36 KB)

48.
Kaj o zdravem načinu življenja vedo in kako zdravo živijo učenci Osnovne šole dr. Franja Žgeča Dornava
Špela Vuk, 2018, magistrsko delo

Opis: Magistrsko delo (Kaj o zdravem načinu življenja vedo in kako zdravo živijo učenci Osnovne šole dr. Franja Žgeča Dornava) sestavljata dve zaključeni celoti – teoretični in empirični del. V teoretičnem delu je predstavljen zdrav način življenja (prehrana, higiena, gibanje …), projekta Zdrava šola in Zdrav življenjski slog ter Dornava (kjer je na osnovni šoli dr. Franja Žgeča Dornava potekala empirična raziskava). V empiričnem delu je predstavljena empirična raziskava, ki je narejena na vzorcu 229 učencev Osnovne šole dr. Franja Žgeča Dornava (v raziskavo so zajeti vsi na dan izvajanja raziskave v šoli prisotni učenci). V raziskavi je ugotovljeno, da je znanje anketiranih otrok o zdravem načinu življenja relativno visoko, je pa iz odgovorov otrok moč razbrati, da imajo višje faktografsko znanje, kot pa znanje povezano z vsakodnevnimi dejavnostmi (npr. pravilno umivanje rok). Znanje otrok o zdravem načinu življenja je glede na spol približno enako, glede na razred pa po pričakovanjih nekoliko manj znanja izkazujejo učenci prvega triletja. Anketirani učenci drugega triletja izkazujejo pravilnejše ravnanje o zdravem načinu življenja. Obstaja pa relativno majhna razlika v pravilnem ravnanju otrok o zdravem načinu življenja glede na spol.
Ključne besede: zdrav način življenja, osnovna šola, znanje o zdravem načinu življenja, življenje v skladu z zdravim načinom življenja.
Objavljeno: 13.12.2018; Ogledov: 416; Prenosov: 113
.pdf Celotno besedilo (2,10 MB)

49.
Kaj o okoljski vzgoji vedo in kako okoljevarstveno živijo učenci Osnovne šole Gorišnica
Anja Hribar, 2018, magistrsko delo

Opis: Magistrsko delo Kaj o okoljski vzgoji vedo in kako okoljevarstveno živijo učenci Osnovne šole Gorišnica je sestavljeno iz teoretičnega in empiričnega dela, ki sta vsak zase zaključena celota, se pa med seboj dopolnjujeta. V teoretičnem delu so predstavljena teoretična izhodišča empirične raziskave, in sicer je opredeljen in opisan trajnostni razvoj, njegova zveza z vzgojo in izobraževanjem, opisana je okoljska vzgoja in predstavljena je občina Gorišnica (poudarjeno je predvsem šolstvo ter Osnovna šola Gorišnica, saj so njeni učenci predstavljali vzorec empirične raziskave). V empiričnem delu je predstavljena empirična raziskava (N=327), s katero je bilo ugotovljeno, da imajo anketirani relativno visoko znanje o varovanju okolja, pa vendar se slednje dosledno ne zrcali v njihovem ravnanju. Največ znanja o varovanju okolja izkazujejo anketirani učenci tretjega triletja, ki tudi najbolj okoljsko pravilno ravnajo. Glede na spol se tako v znanju kot tudi v ravnanju ne izkazujejo statistično značilne razlike. Najmanj znanja pa so anketirani učenci izkazali pri poimenovanju in razlagi pojmov, povezanih z varovanjem okolja.
Ključne besede: trajnostni razvoj, varovanje okolja, osnovna šola, znanje o varovanju okolja, okoljsko pozitivno ravnanje
Objavljeno: 13.12.2018; Ogledov: 418; Prenosov: 56
.pdf Celotno besedilo (2,40 MB)

50.
Razvoj II. osnovne šole Rogaška Slatina in njene podružnične osnovne šole Sveti Florijan
Katja Poharc, 2018, magistrsko delo

Opis: Šola je pomembna vzgojno-izobraževalna ustanova, ki pripravlja učence na vstop v svet izzivov in priložnosti. S prebiranjem šolskih kronik sem želela raziskati razvoj II. osnovne šole Rogaška Slatina in njene podružnične osnovne šole Sv. Florijan, ki se ponaša z 200-letno tradicijo. Med II. svetovno vojno so partizani požgali šolsko poslopje, s čimer je zgorel ves šolski inventar, vključno s šolskimi kronikami, zato smo se podrobneje dotaknili delovanja šole od leta 1945 do danes. Zanimalo me je, kdaj in zakaj se je porodila ideja o izgradnji nove šole v Ratanski vasi, ki je bila sprva podružnična šola takratne Osnovne šole Boris Kidrič. Prav tako sem želeli ugotoviti, kako so se spreminjali pristopi k poučevanju ter vpliv ideologije na dogajanje v šoli v času socialistične Jugoslavije. Ugotovila sem, da je bilo na centralni osnovni šoli Borisa Kidriča iz leta v leto več učencev, zato je bila nujno potrebna gradnja nove šole v mestu. Načrt zanjo je bil izdelan leta 1979 in je obsegal tri faze. 1. septembra 1986 so učenci v osemletni osnovni šoli prvič sedli v šolske klopi v dokončno dograjeni novi šoli. Začetki šolanja pri Sv. Florijanu segajo v leto 1809, ko šola še ni imela lastnega poslopja in se je pouk odvijal v župnišču. Kasneje so učitelji poučevali v zasebnih sobah, prvo šolsko poslopje je bilo zgrajeno leta 1840. V socialistični Jugoslaviji je imela ideologija velik vpliv na šolsko dogajanje, kar se je kazalo skozi učno snov, različne praznike in interesne dejavnosti. Učence so izobraževali v duhu komunizma, vzgoja je bila determinirana s točno določenim ciljem: »Vzgojiti dobrega in poštenega patriota in državljana, ki bo pripravljen graditi socializem.« Pomembno vlogo v šolskem življenju je imela pionirska organizacija, ki je s pomočjo raznih izvenšolskih dejavnosti razvijala pripadnost domovini. Vrsto let je bil v ospredju frontalni pouk in učiteljeva razlaga, v zadnjih letih pa so začeli učitelji obeh šol v pouk uvajati sodobne metode in oblike dela. Sistematično so začeli z upoštevanjem živih znanj, ki temeljijo na otrokovi izkušnji in predznanju. Pri nastajanju teoretične magistrske naloge smo uporabili deskriptivno, komparativno in zgodovinsko raziskovalno metodo.
Ključne besede: II. osnovna šola Rogaška Slatina, POŠ Sv. Florijan, šolstvo, Rogaška Slatina, zgodovina šolstva, šola.
Objavljeno: 04.12.2018; Ogledov: 752; Prenosov: 77
.pdf Celotno besedilo (3,78 MB)

Iskanje izvedeno v 0.29 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici