| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 473
Na začetekNa prejšnjo stran12345678910Na naslednjo stranNa konec
1.
Prenova obstoječega načrta šolske poti OŠ Pohorskega odreda Slovenska Bistrica z vidika prometne varnosti in digitalizacije : diplomsko delo visokošolskega strokovnega študijskega programa
Marko Bračič, 2024, diplomsko delo

Opis: Varnost v cestnem prometu predstavlja eno od ključnih vidikov kakovosti prometnega sistema, saj vsak udeleženec želi zagotoviti varno potovanje v skladu s svojimi potrebami. Odgovornost za varnost v cestnem prometu ni le na posamezniku, ampak tudi na državi, lokalnih skupnostih in institucijah, kot so osnovne šole. Osnovne šole imajo vpogled in nadzor nad dogajanjem v prometu ter možnost vplivanja na prometno varnost. V Republiki Sloveniji morajo osnovne šole izdelati Načrt varne šolske poti, ki informira uporabnike o varnih poteh za prihod in odhod iz šole. Diplomska naloga se ukvarja s problematiko obstoječega načrta varnih šolskih poti OŠ Pohorskega odreda v Slovenski Bistrici. Na podlagi določenih kriterijev je predstavljena klasifikacija primernosti ulic in predstavljen predlog izboljšav obstoječega stanja v obliki prenovljenega načrta varnih šolskih poti. Prenova vključuje digitalizacijo zemljevidov, ki omogočajo interaktivno predstavitev nevarnih ulic in lokacij. S tem lahko šola uporabnikom posreduje pomembne informacije o nevarnostih v cestnem prometu, kar zmanjšuje tveganje za otroke med potjo v šolo in nazaj.
Ključne besede: načrt varnih šolskih poti, varnost otrok v cestnem prometu, osnovna šola, učenci, Slovenska Bistrica
Objavljeno v DKUM: 20.02.2024; Ogledov: 10; Prenosov: 1
.pdf Celotno besedilo (7,98 MB)

2.
Opereta pri pouku glasbene umetnosti na razredni stopnji osnovne šole : magistrsko delo
Mojca Zupanič, 2023, magistrsko delo

Opis: Operete na razredni stopnji osnovne šole ne zasledimo, zato smo pripravili magistrsko delo, ki predstavlja le-to. Namen magistrskega dela je izdelava izobraževalnega videoposnetka, ki vključuje predstavitev operete in je prilagojen za pouk glasbene umetnosti na razredni stopnji osnovne šole. S pomočjo izdelka želimo učencem na poučen in zanimiv način predstaviti zgodovino in značilnosti operete. Predstavitev vsebuje razlago, igro, petje in ples, kar pomeni, da učenci spoznajo tudi klasično petje in odrsko igro. Na zanimiv in učencem približan način opereto predstavimo skozi njeno zgodovino. Teoretični del zajema svetovno in slovensko zgodovino operete, v njem pa so opisani tudi skladatelji in njihova najbolj znana dela. Na podlagi teoretičnih spoznanj je pripravljen scenarij, ki je vključen v empirični del. Vanj je vključena tudi kvalitativna analiza vsebine izobraževalnega videoposnetka in recenzija strokovnjaka, ki poda pozitivno oceno izdelka ter potrdi njegovo uporabnost pri pouku glasbene umetnosti na razredni stopnji osnovne šole.
Ključne besede: opereta, glasbena umetnost, razredni pouk, osnovna šola, izobraževalni videoposnetek
Objavljeno v DKUM: 23.01.2024; Ogledov: 177; Prenosov: 19
.pdf Celotno besedilo (2,76 MB)

3.
Izobraževanje na daljavo v osnovnih šolah
Daša Horvatinović, 2023, diplomsko delo

Opis: Diplomska naloga zajema področje izobraževanja na daljavo v osnovnih šolah. Raziskuje, kako je potekal učni proces med pandemijo virusa COVID-19. Osredotoča se predvsem na morebitne težave pri izobraževanju na daljavo. Raziskali bomo, ali so učitelji imeli kakšne težave pri izvedbi izobraževanja na daljavo, in če je odgovor pritrdilen, kakšne. Raziskali bomo, ali so šole učencem, ki ustrezne opreme za izobraževanje na daljavo niso imeli, to zagotovile. Poleg omenjenega pa bomo raziskali še, kako so učitelji motivirali učence za opravljanje šolskih obveznosti in aktivno sodelovanje pri učnih urah, kako so potekala preverjanja ter ocenjevanja znanja, katere programe so učitelji uporabljali za izobraževanje na daljavo, kako so preverjali sprotno delo učencev kot so, na primer domače naloge oziroma druge obveznosti. Glavni namen diplomskega dela je raziskati, kako je potekalo izobraževanje na daljavo v osnovnih šolah ter ugotoviti, kje so se pojavljale težave pri izvedbi tega. V okviru diplomskega dela bomo izvedli anonimno anketo med učitelji osnovnih šol Gorenjske regije.
Ključne besede: izobraževanje na daljavo, motivacija, učne težave, preverjanje znanja, osnovna šola
Objavljeno v DKUM: 20.12.2023; Ogledov: 198; Prenosov: 20
.pdf Celotno besedilo (724,87 KB)

4.
Delo z nadarjenimi učenci v slovenskih javnih in zasebnih osnovnih šolah s poudarkom na vsebinah trajnostnega razvoja
Martina Vidovič, 2023, magistrsko delo

Opis: Magistrska naloga Delo z nadarjenimi učenci v slovenskih javnih in zasebnih osnovnih šolah s poudarkom na vsebinah trajnostnega razvoja prikazuje trenutno stanje dela z nadarjenimi učenci v javni osnovni šoli in zasebni waldorfski osnovni šoli z javnoveljavnim programom. Predvsem se osredotoča na preverjanje vsebnosti vsebin oziroma ciljev trajnostnega razvoja na zakonodajni in programski ravni dela z nadarjenimi učenci. Primerjali smo izbrani dve šoli (javna Osnovna šola Ludvika Pliberška Maribor in zasebna Waldorfska osnovna šola Ljubljana). Ugotovili smo, da je waldorfska osnovna šola po konceptu bližje trajnostnemu razvoju, da večjih razlik ne opažamo na zakonodajni ravni, prav tako ne pri splošnih ciljih vzgoje in izobraževanja. Do večjih razlik prihaja pri programih izbranih šol. Ugotovili smo, da je pri obeh šolah program zastavljen podobno za obvezni in razširjeni program, vendar obstajajo pomembne vsebinske razlike v obveznem kot tudi v razširjenem programu. V obveznem delu programa se bolj razlikujeta v učnem načrtu in predmetniku, prav tako v metodah ter oblikah dela. Obe šoli omogočata in pripravljata učence na ista tekmovanja in se vključujeta v Erasmus+. Oba programa skušata spodbujati celosten razvoj otroka. Javna šola ima zelo dodelan sistem evidentiranja, identificiranja in dela z nadarjenimi učenci ter vodi natančno dokumentacijo za vsak korak. Waldorfska šola ne evidentira, identificira in ne vodi dokumentacije za nadarjene učence, čeprav delajo z nadarjenimi učenci v skladu z njihovimi metodami in oblikami dela.
Ključne besede: nadarjeni učenci, zasebna osnovna šola, javna osnovna šola, vzgoja in izobraževanje za trajnostni razvoj
Objavljeno v DKUM: 19.10.2023; Ogledov: 301; Prenosov: 39
.pdf Celotno besedilo (4,50 MB)

5.
Značilnosti pouka družboslovja na izbrani osnovni šoli v španski regiji Valencia : magistrsko delo
Maruša Špehar, 2023, magistrsko delo

Opis: Pouk družboslovja v osnovni šoli v španski regiji Valencia poteka pri predmetu spoznavanje naravnega, družbenega in kulturnega okolja, ki zajema vsebine tako družboslovnih kot naravoslovnih vsebin. V empiričnem delu je predstavljena raziskava, katere namen je bil ugotoviti značilnosti pouka družboslovja v petem razredu na izbrani osnovni šoli v španski regiji Valencia. V kvalitativno kvantitativni raziskavi so bili podatki zbrani z opazovanjem pouka, intervjuvanjem učitelja in anektiranjem učencev. Ugotovljeno je bilo, da na izbrani osnovni šoli pri pouku družboslovja najpogosteje uporabljajo frontalno in individualno učno obliko. Pri učnih metodah pa se je najpogosteje uporabljala metoda ustnega razlaganja in metoda pogovora. Učenci so skoraj pri vsaki učni uri uporabljali tablični računalnik, pri čemer so imeli digitalne učbenike, učitelj pa je uporabljal računalnik in projektor. Večinoma so učne ure potekale v učilnici. Kljub temu da je pouk potekal v frontalni učni obliki, je bilo prisotne veliko komunikacije med učiteljem in učenci. Učitelj je podajal veliko povratnih informacij.
Ključne besede: pouk družboslovja, osnovna šola, Španija, opazovanje pouka
Objavljeno v DKUM: 28.09.2023; Ogledov: 229; Prenosov: 47
.pdf Celotno besedilo (2,11 MB)

6.
Uporaba IKT pred, med in po epidemiji COVID-19 v posavskih osnovnih šolah : magistrsko delo
Tjaša Hode, 2023, magistrsko delo

Opis: Informacijsko-komunikacijska tehnologija (IKT) se vedno bolj pogosto vključuje v proces izobraževanja. Za njeno uspešno vključenost v pouk potrebujemo usposobljenega učitelja in dobro opremljeno šolo. Ker se je njena uporaba močno povečala v obdobju med epidemijo COVID-19, je zelo pomembno, da učitelji IKT tudi v prihodnosti še bolj vključujejo IKT v sam pouk. Glavni namen magistrskega dela je bil preučiti uporabo IKT pred, med in po epidemiji COVID-19 v posavskih osnovnih šolah. Zanimali so nas razlogi za uporabo, prednosti in slabosti, pogostost uporabe IKT, usposobljenost učiteljev, katere naprave in orodja so uporabljali ter kakšna je bila opremljenost šol pred, med in po epidemiji COVID-19. Zanimale so nas razlike glede na razredno in predmetno stopnjo, dobo poučevanja, starostno skupino in okolje. Rezultati raziskave temeljijo na vzorcu 147 učiteljev. Ti so pokazali, da so se usposobljenost, opremljenost in pogostost uporabe IKT po epidemiji izboljšale. Statistično značilnih razlik teh izbranih kategorijah glede na delovno dobo, starost, stopnjo poučevanja in okolje ni bilo. Ugotovili smo, da se IKT najpogosteje uporablja zaradi interesa učiteljev ali učencev, da so učitelji najpogosteje uporabljali računalnik in program Microsoft Office, da je najpogostejše sredstvo komuniciranja e-mail ter opredelili mnoge prednosti in slabosti, ki jih IKT prinaša.
Ključne besede: informacijsko-komunikacijska tehnologija, COVID-19, osnovna šola, usposobljenost, opremljenost
Objavljeno v DKUM: 22.09.2023; Ogledov: 231; Prenosov: 51
.pdf Celotno besedilo (1,66 MB)

7.
Nadzorstvena dolžnost šole : magistrsko delo
Urška Kokot, 2023, magistrsko delo

Opis: Nadzorstvena dolžnost šole je ena pomembnejših dolžnosti, ki se nalagajo šolam in učiteljem. Kljub temu pa je naša zakonodaja ne definira, zato se je moral pojem natančneje oblikovati skozi sodno prakso. Tako smo prišli do definicije, da je nadzorstvena dolžnost naloga šole, da poskrbi za potrebno varstvo in nadzorstvo nad otroki z namenom, da se prepreči nastanek škode. Obseg nadzora je seveda odvisen od mnogih dejavnikov, kot so starost otrok, duševna zrelost otrok, število nadzorovanih otrok. Nadzorstvene dolžnosti pa šola ni dolžna vršiti le v času pouka, temveč se razteza tudi na čas odmorov, čas šolskih izletov in na čas šolskih prireditev. Čeprav nadzorstvene dolžnosti ne definira nobeden izmed veljavnih zakonskih predpisov, jo vseeno posredno urejajo tako Obligacijski in Družinski zakonik kot Zakon o osnovni šoli ter drugi zakoni, ki urejajo področje izobraževanja v Republiki Sloveniji. Nadzorstvene dolžnosti pa se vseeno ne sme izvajati preveč strogo, saj je učencem treba pustiti dovolj prostora za osebnostni razvoj in samostojnost. Šola za opustitev nadzorstvene dolžnosti odgovarja odškodninsko, učitelj pa je lahko odgovoren tudi disciplinsko ali celo kazensko. Pri presojanju odškodninske odgovornosti šole se uporabijo splošna načela odškodninske odgovornosti, višina prisojene odškodnine pa je odvisna od številnih dejavnikov. Presojanje odgovornosti je oteženo, saj so oškodovanci skoraj vedno mladoletniki. Kazenska odgovornost za opustitev nadzorstvene dolžnosti izhaja izgarantne vloge učitelja, je pa vloga učitelja v kazenskem pravu še posebej zanimiva, saj se v njem prepletajo tako varovalne kot nadzorstvene garantne dolžnosti. Disciplinska odgovornost učitelja nastane na podlagi delovnega razmerja, ki ga ima učitelj sklenjenega s šolo. V Združenem kraljestvu nadzorstvena dolžnost šole izvira iz dejstva, da so otroci šoli zaupani v varstvo, od učiteljev pa se zahteva standard skrbi razumnega starša. V njihovi sodni praksi v zvezi z nadzorstveno dolžnostjo šole pogosto zasledimo pojem »in loco parentis«, kar pomeni namesto starša. Kljub vsemu pa je odgovornost šole za škodo odvisna od okoliščin posameznega primera.
Ključne besede: osnovna šola, dolžnosti učitelja, odškodninska odgovornost šole, odškodninska odgovornost učitelja, kazenska odgovornost učitelja, disciplinska odgovornost učitelja
Objavljeno v DKUM: 08.09.2023; Ogledov: 192; Prenosov: 36
.pdf Celotno besedilo (1,05 MB)

8.
Interesne dejavnosti osnovnošolcev na Koroškem : magistrsko delo
Lana Roglšek, 2023, magistrsko delo

Opis: Interesne dejavnosti so prostovoljne dejavnosti, ki jih posamezniki izberejo glede na svoje zanimanje, hobije ali strasti. Vključujejo lahko različna področja, kot so šport, umetnost, glasba, ples, znanost, tehnologija in drugo. Namen teh dejavnosti je spodbujati osebni razvoj, razvijanje spretnosti, izražanje kreativnosti, socialno interakcijo in zadovoljstvo do dejavnosti. Igrajo pomembno vlogo pri krepitvi interesov, talentov ter celostnem razvoju posameznikove osebnosti. V raziskavi je sodelovalo 136 učencev iz naključno izbranih osnovnih šol na Koroškem. Rezultati kažejo, da se učenci bolj vključujejo v šolske interesne dejavnosti v primerjavi z obšolskimi interesnimi dejavnostmi. Pri čemer se učenci najpogosteje vključujejo v športne interesne dejavnosti. Pomemben dejavnik, ki spodbuja učence k vključevanju v interesne dejavnosti, je lasten interes, ki hkrati predstavlja tudi pomemben pogoj za sodelovanje v teh dejavnostih. S samo ponudbo interesnih dejavnosti so učenci v veliki večini zadovoljni, a ugotavljamo, da so bolj zadovoljni s ponudbo obšolskih interesnih dejavnosti. Posledica vključevanja v interesne dejavnosti je lahko tudi preobremenjenost učencev. S tem smo pridobili vpogled v obiskovanje interesnih dejavnosti učencev na Koroškem, kar je lahko učiteljem v pomoč pri njihovem pedagoškem delu.
Ključne besede: šolske interesne dejavnosti, obšolske interesne dejavnosti, učenec, osnovna šola
Objavljeno v DKUM: 05.09.2023; Ogledov: 269; Prenosov: 61
.pdf Celotno besedilo (2,31 MB)

9.
Didaktične igre pri predmetu družba za izbrani vsebinski sklop Ljudje v prostoru : magistrsko delo
Larisa Perša, 2023, magistrsko delo

Opis: Pouk predmeta družba izhaja iz konstruktivistične teorije učenja in poučevanja, kar pomeni, da se osredinja na aktivno vlogo učenca med poukom in njegovo predznanje. Konstruktivizem je pristop, ki učencem omogoča, da si z lastnimi aktivnostmi pri pouku oblikujejo svoje znanje, o katerih razmišljajo in razpravljajo. Učitelj mora pri načrtovanju pouka uporabiti metode, ki bodo učencem pomagale spodbuditi njihovo miselno aktivnost in samostojnost. Izkušenjsko učenje, katerega najvidnejši predstavnik je David Kolb, učencem omogoča, da si s svojo aktivnostjo pri pouku pridobijo izkušnje iz resničnostnega sveta, posledično učenci povezujejo znanje, ki so si ga pridobili v razredu s situacijami iz življenja. Izkušenjsko učenje podpirajo različne metode, med drugimi tudi didaktična igra. Didaktična igra je igra, ki ima vnaprej postavljene cilje in hkrati vsebuje vse lastnosti igre. Namen magistrskega dela je bil načrtovati, oblikovati in izdelati didaktične igre za vsebinski sklop Ljudje v prostoru. Didaktične igre so načrtovane tako, da jih lahko učitelji uporabijo pri pouku družbe ter tako učencem omogočijo, da se celostno vključijo v pouk. Vsebini, ki smo ju vključili v didaktične igre, sta Prostorska orientacija in kartografija ter Slovenija – lega in značilnosti. Didaktične igre, ki smo jih načrtovali, imajo zapisane cilje, vsebino, etapo učne ure, pripomočke za izdelavo didaktične igre, navodila za uporabo in navodilo za učitelje. Cilje pri posamezni didaktični igri smo razdelili na globalne, etapne in operativne ter na koncu vsake igre dodali še fotografijo izdelane didaktične igre.
Ključne besede: didaktične igre, predmet družba, izkustveno učenje, osnovna šola, poučevanje
Objavljeno v DKUM: 05.09.2023; Ogledov: 225; Prenosov: 59
.pdf Celotno besedilo (12,44 MB)

10.
Poznavanje teoretičnih vsebin predmeta športna vzgoja študentov razrednega pouka : magistrsko delo
Teja Bavdaž, 2023, magistrsko delo

Opis: Namen magistrskega dela z naslovom Poznavanje teoretičnih vsebin predmeta športna vzgoja študentov razrednega pouka je bil raziskati znanje študentov razrednega pouka o teoretičnih vsebinah pri predmetu športna vzgoja v prvem in drugem vzgojno izobraževalnem obdobju. Zanimale so nas razlike v poznavanju teoretičnih vsebin študentov glede na letnik študija. Raziskava je bila opravljena na vzorcu 151 študentov, ki so v študijskem letu 2022/23 obiskovali študijski program Razredni pouk na Pedagoški fakulteti v Mariboru, Ljubljani in Kopru. Podatke smo pridobili s pomočjo anketnega vprašalnika in jih obdelali v programu SPSS. Razlike v trditvah študentov in letnikom študija, ki ga obiskujejo, smo preverjali s Fisherjevim eksaktnim testom. Statistično značilne razlike smo ugotavljali na stopnji tveganja p < 0,05. Rezultati so pokazali, da študentje razrednega pouka razmeroma dobro poznajo teoretične vsebine športne vzgoje. Boljše znanje se je pokazalo pri teoretičnih vsebinah za prvo vzgojno izobraževalno obdobje, nekoliko slabše pa imajo znanje pri teoretičnih vsebinah za drugo vzgojno-izobraževalno obdobje, predvsem pri vsebini o malih športnih igrah. Ugotovili smo, da se med študenti razrednega pouka pojavljajo statistično značilne razlike v znanju glede na letnik študija. Namreč njihovo teoretično znanje predmeta športna vzgoja se z napredovanjem v letnikih povečuje in izboljšuje oz. nadgrajuje.
Ključne besede: teoretične vsebine, športna vzgoja, osnovna šola, razredni pouk
Objavljeno v DKUM: 01.09.2023; Ogledov: 244; Prenosov: 20
.pdf Celotno besedilo (2,40 MB)

Iskanje izvedeno v 0.24 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici