Iskanje po katalogu digitalne knjižnice

Opis: Empatija se izpostavlja kot pomembna sposobnost učitelja, ki predstavlja temelje za pozitiven odnos z učenci ter prispeva k učinkovitemu poučevanju. V tuji literaturi se pogosto uporablja izraz empatija učitelja (teacher empathy), ki ne pomeni empatije posameznika, ki je slučajno po poklicu učitelj, temveč je ta pojem kompleksnejši. Gre za stopnjo, do katere učitelj deluje z namenom globljega razumevanja učenčevega osebnega in socialnega ozadja ter občutenja skrbi kot odziv na pozitivna ali negativna čustva učenca. Cooper v kontekstu šole opredeljuje tri ključne oblike empatije: temeljno, poglobljeno in funkcionalno empatijo. Namen magistrskega dela je bil proučiti empatijo učitelja in predstaviti njen pomen za vzgojno-izobraževalno delo. Ugotoviti se želi, kakšna je povprečna stopnja empatije slovenskih učiteljev, kako gledajo na koristnost empatije pri delu v razredu in kako se to povezuje s pomembnostjo prakticiranja posamezne oblike empatije v razredu, kot tudi ovirami, ki jih pri tem zaznavajo. Pri tem se želi prav tako ugotoviti, ali se pojavljajo razlike v odgovorih učiteljev glede na stopnjo, na kateri poučujejo, in koliko let že poučujejo. V raziskavi je sodelovalo 248 osnovnošolskih učiteljev. Rezultati so pokazali, da glede na odgovore učiteljev razlik v doseženi stopnji empatije med učitelji ni moč pripisovati ne stopnji, na kateri poučujejo, ne številu let delovne dobe iz poučevanja. Razredni učitelji so v primerjavi s predmetnimi pripisali večjo pomembnost poglobljeni obliki empatije in izrazili večje strinjanje z nekaterimi vplivi empatije učitelja na njegovo delo v razredu. Pri dejavnikih, ki jih učitelji zaznavajo kot oviro pri prakticiranju empatije, so več teh zaznali predmetni učitelji. Glede na leta dela poučevanja se med učitelji kažejo razlike le v odgovorih, ki se nanašajo na zaznavanje ovir pri prakticiranju empatije. Največ dejavnikov so kot oviro pri prakticiranju empatije zaznali učitelji, ki so šele na začetku svoje poklicne poti.
Ključne besede: empatija učitelja, oblike empatije, učenci, osnovna šola
Objavljeno v DKUM: 14.03.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 0
Celotno besedilo (2,15 MB)

Opis: Začetki šolanja v Cerknici segajo v začetek 19. stoletja. Šola se je v Cerknici zgradila leta 1827 in se je nenehno širila. Leta 1863 je postala dvorazredna, leta 1878 trirazredna, 1879 pa štirirazredna. Za časa Avstro-Ogrske in stare Jugoslavije je na šoli delovala tudi nižja gimnazija, ki je predstavljala višje razrede. Ta je bila v šolskem letu 1958/59 ukinjena, njeni razredi pa so bili pripojeni osnovni šoli, ki je postala 8-letka. Šola je prešla čez več obdobij, večjo je bilo obdobje Marije Terezije in Franca Jožefa II. To je bil čas Avstro-Ogrske, kjer je bilo značilno, da je imela cerkev velik vpliv na šolo, učenci so se morali redno udeleževati svetih maš in večkrat obeležiti cerkvene praznike. V tem obdobju se je tudi intenzivno praznovalo rojstne dneve in godove vladarjev ter cesarjev. Vse skupaj se je spremenilo, ko je šola prišla pod jugoslovansko oblast. Pouk in praznovanje praznikov sta se bistveno spremenila, spremenili pa so se tudi metode in načini poučevanja, ki so postali naprednejši. Skozi čas se je šolsko poslopje nenehno nadgrajevalo. Kljub temu se je šola skozi celotno obdobje srečevala s prostorsko stisko in z različnimi nevšečnostmi, 23. novembra 1943 pa je bila celo v celoti požgano. Šolanje se je za kratek čas preselilo v Dolenjo vas, nato pa se je začela obnova požgane šole. V šolskem letu 1962/63 se je začela graditi nova šola v Cerknici, ki je bila zgrajena v obdobju od leta 1963 do leta 1976. Nova šola je omogočila kvalitetnejšo izvedbo pouka, seveda modernejšo obliko pa poznamo še danes.
Ključne besede: Osnovna šola Cerknica, šolska kronika, zgodovina šolstva
Objavljeno v DKUM: 20.01.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 12
Celotno besedilo (17,36 MB)

Opis: Razvijanje ustvarjalnosti predstavlja enega izmed temeljnih ciljev sodobnega šolskega sistema in je ključno pri oblikovanju naprednega izobraževalnega okolja. Čeprav je spodbujanje ustvarjalnosti pomembno na vseh področjih izobraževanja, ima poučevanje likovne umetnosti za razvoj ustvarjalnih sposobnosti velik potencial in dobre predispozicije. V kontekstu pozitivnega vpliva na spodbujanje in razvijanje ustvarjalnosti prepoznavamo izjemno vrednost sodobne likovne umetnosti, ne zgolj v smislu razvijanja likovne ustvarjalnosti, temveč tudi kot orodje za spodbujanje kritičnega mišljenja, zmožnosti oblikovanja stališč ter generiranje novih, inovativnih idej na različnih področjih življenja. Teoretični del doktorske disertacije obravnava opredelitev ustvarjalnosti tako splošno kot v kontekstu likovne umetnosti in izpostavlja značilnosti dejavnikov likovnoustvarjalnega in likovnooblikovnega razvoja. Obravnava značilnosti sodobne likovne umetnosti, posebnosti in načine implementacije sodobnih likovnih del in praks v vzgojno-izobraževalno delo ter vpliv sodobne likovne umetnosti na mladostnika. S sintezo literature s področja splošne didaktike in didaktike likovne umetnosti opredeljuje organizacijske in vsebinske didaktične možnosti pri pouku likovne umetnosti v osnovni šoli, izpostavlja vrednost didaktične komunikacije, odnosa med učiteljem in učencem ter problemsko zasnovanega pouka likovne umetnosti. Teoretična izhodišča predstavljajo temelj, na katerem je zasnovan empirični del, ki je sestavljen iz treh raziskovalnih sklopov. V prvem raziskovalnem sklopu smo analizirali mnenja in stališča učiteljev likovne umetnosti v slovenskih osnovnih šolah z vidika poznavanja sodobnih likovnih praks, vključevanja sodobne likovne umetnosti v pouk in zaznanega odnosa učencev do obravnavanih vsebin. V drugem raziskovalnem sklopu smo v skladu z veljavnim učnim načrtom za pouk likovne umetnosti oblikovali eksperimentalni program dela Program implementacije sodobnih umetniških praks v osnovni šoli. Program dela smo v obliki pedagoškega eksperimenta izvedli v treh eksperimentalnih skupinah osmošolcev v obdobju petnajstih tednov. Želeli smo doseči napredek v likovni ustvarjalnosti učencev, razvijati njihovo kritično mišljenje in spodbujati pozitiven odnos učencev do sodobne likovne umetnosti. V tretjem raziskovalnem sklopu smo na osnovi likovnega testa, ki je bil izveden pred in po izvedbi Programa implementacije sodobnih umetniških praks v osnovni šoli, izvedli analizo pridobljenih podatkov, s katero smo preverili učinkovitost oblikovanega programa. Ugotovili smo, da ima eksperimentalni program dela večji učinek na razvoj likovnoustvarjalnih in likovnooblikovnih sposobnosti učencev kot poučevanje na tradicionalen način. Doktorska disertacija predstavlja pomemben znanstveni prispevek, ki izhaja iz številnih spoznanj iz vseh faz raziskave. Gre za prvo obširnejšo raziskavo likovne ustvarjalnosti med osmošolci v slovenskem prostoru z uporabo mešanih metod raziskovanja. Raziskava se osredotoča na vključevanje sodobne likovne umetnosti v pouk likovne umetnosti v osmem razredu osnovne šole in njeno vlogo pri spodbujanju ustvarjalnosti med učenci. Koncept načrtovanja in izvajanja pouka je razvit na osnovi analize mnenj in stališč učiteljev likovne umetnosti, veljavnih kurikularnih dokumentov in sklopov didaktičnih odločitev ter vključuje umetniške koncepte nekaterih sodobnih likovnih umetnikov. Doktorska disertacija s svojo metodološko osnovo prispeva k obstoječemu znanju o razvoju ustvarjalnosti na področju likovne umetnosti in ponuja dodatna spoznanja o pomenu vključevanja sodobne likovne umetnosti v pouk likovne umetnosti.
Ključne besede: osnovna šola, tretje vzgojno-izobraževalno obdobje, pouk likovne umetnosti/pouk likovne vzgoje, didaktika likovne umetnosti/didaktika likovne vzgoje, likovne sposobnosti/likovna ustvarjalnost, sodobna likovna umetnost
Objavljeno v DKUM: 15.11.2024; Ogledov: 0; Prenosov: 42
Celotno besedilo (12,04 MB)

Opis: Poučevanje zunaj učilnice velja za bolj zahtevno, vendar zelo učinkovito. Učenci preko konkretnih izkušenj pridobijo trajnejše in bolj praktično znanje. Kljub temu pa takšen način poučevanja od učitelja, da se aktivnosti optimalno prilagodijo potrebam učencev, zahteva veliko več načrtovanja in organizacije. S pomočjo učnih poti lahko na različne načine pristopamo k raziskovanju tematik, zastavljenih v učnih načrtih. Magistrska naloga z naslovom Tematska učna pot Čebelarstvo v okolici Osnovne šole Frana Roša v Celju je sestavljena iz teoretičnega in praktičnega dela, ki se med seboj dopolnjujeta. Teoretični del magistrske naloge opisuje predmet spoznavanje okolja, ki se poučuje od 1. do 3. razreda, in predmet družba, ki se poučuje v 4. in 5. razredu. Opredelili smo tudi izkustveno učenje, pouk izven učilnice, učno pot ter opisali zgodovinski, biološki in kulturni sklop čebelarstva. V praktičnem delu smo načrtovali učno pot s čebelarsko vsebino. Oblikovali smo priprave za razredno stopnjo, in sicer tako za predmet spoznavanje okolja kot tudi predmet družba. Aktivnosti in naloge, ki smo jih vključili v priprave, so zasnovane s čebelarsko vsebino. S pomočjo načrtovanih dejavnosti smo učencem omogočili, da ti pridobijo konkretne izkušnje in neposredno spoznavanje narave in družbe.
Ključne besede: učna pot, pouk izven učilnice, izkustveno učenje, čebelarstvo, Osnovna šola Frana Roša
Objavljeno v DKUM: 01.10.2024; Ogledov: 0; Prenosov: 46
Celotno besedilo (4,36 MB)

Opis: V magistrskem delu smo želeli raziskati v kolikšni meri slovenski učitelji glasbene umetnosti uporabljajo barvno notacijo in instrumente z barvnimi označbam, ter kakšen je njihov odnos do slednjih. Zanimalo nas je ali imajo učitelji, ki uporabljajo barvno notacijo in instrumente z barvnimi označbami drugačna stališča od tistih, ki jih ne uporabljajo. Nadalje smo želeli proučiti s kakšnimi izzivi se učitelji glasbene umetnosti srečujejo pri vključevanju barvne notacije in instrumentov z barvnimi označbami v učni proces. Ugotovili smo, da večina slovenskih učiteljev glasbene umetnosti ne uporablja barvne notacije in instrumentov z barvnimi označbami, izražajo pa pozitivna stališča do njihove uporabe. Učitelji se spopadajo z različnimi izzivi vključevanja barvne notacije v učni proces, pri čemer med drugim izpostavljajo nepoenotenost barv v učbeniških gradivih in pomanjkanje literature na tem področju.
Ključne besede: osnovna šola, učitelji glasbene umetnosti, barvna notacija, instrumenti z barvnimi označbami
Objavljeno v DKUM: 26.09.2024; Ogledov: 0; Prenosov: 7
Celotno besedilo (3,53 MB)