| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 4 / 4
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
SEGMENTIRANJE ULTRAZVOČNIH VOLUMNOV JAJČNIKOV S 3D SEGMENTACIJSKO METODO RASTI REGIJ
Maja Klančnik, 2013, diplomsko delo

Opis: V diplomski nalogi je predstavljena nova 3D segmentacijska metoda rasti regij za prepoznavanje jajčnih mešičkov na 3D ultrazvočnih posnetkih jajčnikov. Primarni cilj diplomske naloge je izdelava aplikacije za obdelavo 3D ultrazvočnih volumnov jajčnikov in vizualizacijo dobljenih rezultatov. Algoritem je povsem samodejen in sestavljen iz štirih faz. Najprej se identificirajo začetne homogene regije. Nato se izgradi osmiško drevo, ki vsebuje ustrezne podatke o ultrazvočnih posnetkih. Temu sledi faza rasti regij v 3D s semeni, ki se uravnava s statistiko sivinskih vrednosti vokslov in uteženim gradientom. V zadnji fazi, ekstrakciji jajčnih mešičkov, se določijo regije, ki najverjetneje ustrezajo dejanskim jajčnim mešičkom. Algoritem smo preizkusili na petih 3D ultrazvočnih posnetkih jajčnih mešičkov. Odstotek pravilno prepoznanih jajčnih mešičkov znaša 72,3 %.
Ključne besede: rast regij v 3D, 3D ultrazvočni posnetki, segmentacija jajčnih mešičkov, osmiško drevo, ultrazvok v ginekologiji
Objavljeno v DKUM: 11.07.2013; Ogledov: 1720; Prenosov: 179
.pdf Celotno besedilo (19,54 MB)

2.
BREZIZGUBNO STISKANJE VOKSELSKIH MODELOV S ŠTIRIŠKIMI IN OSMIŠKIMI DREVESI
Matej Skrbiš, 2011, diplomsko delo/naloga

Opis: V diplomskem delu smo raziskali zgradbo vokselskih modelov. To znanje smo nato uporabili za izdelavo aplikacije, ki uporablja štiriška in osmiška drevesa za stiskanje teh modelov. Preverili smo tudi vpliv Grayeve transformacije in spremembe barvnega prostora v YUV na nivo stiskanja. Obe transformaciji smo nato podrobno opisali, prav tako pa tudi postopka stiskanja s štiriškimi in osmiškimi drevesi. Ključni element diplomske naloge je bil preverjanje delovanja in učinkovitosti opisanih algoritmov.
Ključne besede: voksel, štiriško drevo, osmiško drevo, stiskanje podatkov, Grayeva koda, Huffmanovo kodiranje
Objavljeno v DKUM: 22.09.2011; Ogledov: 2364; Prenosov: 193
.pdf Celotno besedilo (1,33 MB)

3.
ZAZNAVA IN PRIKAZ VIDNIH PLOSKEV NA GPU
Danijel Žlaus, 2010, diplomsko delo/naloga

Opis: V diplomskem delu opišemo algoritem, namenjen zaznavanju vidnih ploskev. Algoritem določi, katere ploskve v sceni so vidne iz izbranega gledišča, pri tem pa učinkovito izrablja grafično procesno enoto (GPE). Za dodatno pospešitev smo uporabili tudi druge, znane, pohitritvene metode, kot sta odstranjevanje objektov, ki ležijo izven vidnega prostora ter hierarhična delitev prostora. S kombiniranjem teh metod smo dobili učinkovito rešitev, ki določi množico vidnih ploskev v realnem času tudi v primeru relativno kompleksne scene.
Ključne besede: računalniška geometrija, zaznavanje vidnosti, GPE, delitev prostora, osmiško drevo
Objavljeno v DKUM: 20.12.2010; Ogledov: 2560; Prenosov: 166
.pdf Celotno besedilo (1,99 MB)

4.
VIZUALIZACIJA GEOMETRIJSKIH KOZMOLOŠKIH PODATKOV
Niko Lukač, 2010, diplomsko delo

Opis: Kozmološka računalniška vizualizacija omogoča astronomom nov pogled nad kozmosom in odkrivanje neznanih področij. Geometrijski kozmološki podatki, ki so pridobljeni iz različnih virov, so predstavljeni v 3D točkah s pripadajočimi lastnostmi. Zaradi naravnega obsega kozmosa je velika količina podatkov problem, ki zelo oteži realno-časovnost vizualizacije na obstoječi računalniški tehnologiji. V diplomskem delu predstavimo rešitev, ki temelji na pohitritvenih pristopih računalniške geometrije. Najprej predobdelamo podatke s prostorsko umestitvijo točk v osmiško drevo, nato sledi vizualizacija, kjer pred izrisovanjem določimo področje vidnosti in stopnjo podrobnosti. S tem zmanjšamo breme strojne opreme, ker izločimo velike količine točk glede na njihovo vidnost. Izdelali smo orodje za interaktivno vizualizacijo kozmoloških podatkov (ang. Cosmological Dataset Visualizator, CDV) s katerim je možno izvajati tudi nekatere operacije nad vizualiziranimi podatki (iskanje objektov, označevanje zanimivih področij in vizualizacija vektorjev hitrosti).
Ključne besede: algoritmi, osmiško drevo, stopnja podrobnosti, vidno področje, velike količine podatkov, kozmološka vizualizacija, geometrijski kozmološki podatki
Objavljeno v DKUM: 01.09.2010; Ogledov: 2954; Prenosov: 333
.pdf Celotno besedilo (5,11 MB)

Iskanje izvedeno v 0.15 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici